Presenečeni? Sodišče Kučanovemu prijatelju v eni uri rešilo premoženje pred izvršiteljem Izpostavljeno

  • Napisal  Škandal24
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Edvin Pejović na dan izvršbe pred svojim domom v kraju Pobegi nad Koprom. Foto: Škandal24 Edvin Pejović na dan izvršbe pred svojim domom v kraju Pobegi nad Koprom. Foto: Škandal24

Objavljamo šokantno zgodbo, kako se v Sloveniji godi tistim, ki imajo etiketo “Kučanov prijatelj”. Poslujejo v davčnih oazah, govorijo o milijonih evrov, imajo luksuzne jahte … In se o vsem tem brezsramno hvalijo slovenskim sodnikom, medtem ko Sloveniji dolgujejo milijone. Še več! Na njihovi strani so celo sodniki. To potrjuje tudi primer ultramilijonarja s Primorske Edvina Pejovića.

Pred nekaj dnevi smo razkrili naravnost perverzno ozadje Kučanovega prijatelja Edvina Pejovića, ki že več let uspešno skriva svoje premoženje pred upniki, predvsem prek kanaliziranja denarnih sredstev družbam na Maldivih, kamor pa slovensko sodišče in upniki ne morejo poseči. Vse to bi ostalo slovenski javnosti skrito, če v medije ne bi prišla zgodba iz leta 2008, ko je Pejović družbi Beohemija, d.o.o., iz Beograda prodal svoj poslovni delež v družbi Pejo Šampionka, d.o.o., za kar je dobil 6 milijonov evrov, a je novi lastnik in zakoniti zastopnik kaj hitro ugotovil, da je bil ta znesek občutno previsok, saj je Pejović pred prodajo z delitvijo podjetja Pejo Šampionka, d.o.o., na svoje podjetje Pejo, d.o.o., prenesel celotno premoženje, ki je bilo omembe vredno, predvsem pa številne nepremičnine z visoko vrednostjo.

Poznavalci njegovo takratno premoženje leta 2008 ocenjujejo celo na 15 milijonov evrov, a tega naj bi Pejović z različnimi manevri prenesel na način, da je bila vrednost premoženja, prenesenega na Pejo, d.o.o., prikazana le v višini 4 milijonov evrov. Obenem naj bi Pejović neposredno po prodaji na vseh nepremičninah v svoji lasti ustanovil zemljiško-knjižne dolgove, ki naj bi bili domnevno fiktivni. Še več! Novi zakoniti zastopnik družbe Pejo Šampionka, d.o.o., naj bi tudi ugotovil, da je podjetje že vse od leta 2006, torej že od dveh let pred nakupom, insolventno, njegovo spoznanje pa je potrdil tudi izvedenec v sodnem postopku.

Več si lahko preberete TUKAJ!

V nadaljevanju objavljamo popravek na zgoraj objavljeni članek:

»Presenečeni? Sodišče Kučanovemu prijatelju v eni uri rešilo premoženje pred izvršiteljem«-prikaz nasprotnih dejstev«

V zgoraj navedenem članku avtor podaja številne navedbe in zapise, ki niso resnični ali pa so zapisani v kontekstu, ki pri bralcu ustvarja napačno predstavo o dejstvih in okoliščinah, zaradi česar je potrebno na te zapise odgovoriti in javnosti predstaviti dejstva, ki so resnična in ki bistveno dopolnjujejo zapise v članku.

Že zapis v naslovu, da je sodišče rešilo premoženje pred izvršiteljem, ni resničen. Sodišče premoženja ni« rešilo«, temveč je odločilo zgolj o tem, da se premične stvari, ki so bile zarubljene, pustijo na naslovu, kjer se je rubež opravil. S tem, ko se je rubež opravil, je upnik pridobil na njem pravico poplačila, dolžniku pa se je prepovedalo s temi stvarmi razpolagati. Navedena odločitev ni posledica zvez, ki naj bi jih g. Pejovič uporabil, ali »lukenj v zakonu«, temveč prav nasprotno. Odločitev sodišča je posledica pravilne uporabe zakona in zdravega razuma. Zakon o izvršbi in zavarovanju, na podlagi katerega se vodijo izvršilni postopki v Sloveniji, določa, da se predvsem zarubijo stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže unovčiti. Pri tem je treba upoštevati izjave navzočih strank in drugih oseb. Premične stvari, ki so bile predmet rubeža, niso v lasti g. Pejoviča, temveč njegove soproge, kar izhaja iz notarskega sporazuma o delitvi premoženja. Dejstvo, da so stvari, ki so bile zarubljene, v lasti osebe, ki ni dolžnik, ima za posledico, da teh stvari ni mogoče in ni dopustno prodati. Ob takem položaju je tako edina racionalna odločitev ta, ki jo je sprejelo sodišče in ki ne ustvarja dodatnih stroškov z odvozom in hrambo, saj bi bili ti stroški popolnoma nepotrebni in škodljivi.

V zvezi z zapisi, ki se nanašajo na terjatev družbe Pejo Šampionka d.o.o.-v stečaju (zaradi katere je potekala izvršba), pa je potrebno navesti, da je Ustavno sodišče dne 29.12.2017 sprejelo odločitev, s katero je sprejelo v obravnavanje ustavno pritožbo g. Pejoviča zoper sodbe, iz katerih ta terjatev izhaja. Dejstvo, da je bila ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, ob dejstvu, da je upnik v stečajnem postopku, pa je razlog, zaradi katerega g. Pejovič ne želi prostovoljno poravnati dolga. Bralcem je potrebno pojasniti, da je vsako plačilo, ki je izvedeno družbi, ki je v stečaju, za vekomaj izgubljeno, saj zakonska ureditev stečajnega postopka ne omogoča, da bi se takšna sredstva rezervirala do odločitve ustavnega sodišča. Vsa sredstva bi bila takoj razdeljena in glede na to, da je upnik v stečaju, nikoli ne bi bila vrnjena. Ob takem položaju je mogoče zaključiti, da ravnanje g. Pejoviča ni prav nič nenavadno in da bi enako ravnal vsakdo drug.

Ker v članku omenjate tudi prodajo poslovnega deleža v družbi Pejo Šampionka d.o.o. družbi Beohemija d.o.o. iz Beograda, je potrebno navesti, da je kupec (Beohemija) pred nakupom opravil skrbni pregled družbe. Izvedbo skrbnega pregleda je zahteval g. Pejovič, saj poslovnega deleža ni želel prodati, če kupec ne bo pregledal družbe, ki jo kupuje. Kupec (Beohemija) je preko svojega agenta Sebastjana Vežnaverja, sam izbral in angažiral revizijsko družbo, ki je skrbni pregled izvedla. Ta revizijska družba je imela popoln in neomejen dostop do vseh podatkov,listinskih in računalniških evidenc, pomembnih za izvedbo pregleda. G. Pejovič je tako kupcu omogočil neomejen dostop do vseh podatkov družbe. Še več – Beohemija je nakup poslovnega deleža izpodbijala v kar dveh sodnih postopkih in to z istimi navedbami, ki so povzete v članku. In v obeh postopkih so bili vsi njeni zahtevki pravnomočno zavrnjeni kot neutemeljeni, njeni razlogi pa zavrnjeni kot neresnični in neutemeljeni. K temu ni odveč dodati, da so se v različnih sodnih in predsodnih postopkih uporabljale ponarejene listine, ter da se zoper g.Vežnaverja vodi kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Družba Beohemija pa g. Pejoviču, na podlagi veljavne prodajne pogodbe, še vedno dolguje del kupnine v višini 2.000.000,00 EUR ter obresti v višini 795.081,97 EUR.

Odgovoriti je potrebno tudi na zapis, da naj bi g. Pejovič pred prodajo z delitvijo podjetja prenesel celotno premoženje, ki je bilo omembe vredno ter da naj bi izvedel manevre, da je bila vrednost prenesenega premoženja prikaza le v višini 4 milijone evrov. Z navedenim zapisom se ustvarja vtis, da naj bi družbo in kupca oškodoval. Kupcu je bilo dejstvo oddelitve poznano. Prav tako so mu bile znane cene in vrednosti oddeljenega premoženja, tako da nikakor ni mogoče trditi, da je bil zaveden ali oškodovan. To dokazujejo tudi že zgoraj omenjene pravnomočne sodbe. S pravnomočnimi sodbami, izdanimi v drugih sodnih postopkih, pa je bilo tudi že odločeno zahtevku na izpodbijanje oddelitve, ki ga je vložila stečajna upraviteljica in ki je to tožbo tudi pravnomočno izgubila. Nekaj upnikov Pejo Šampionke je tudi samih vložilo tožbe, ki so izhajale iz trditve, da naj bi bila oddelitev škodljiva, a so prav vsi izgubili. Tudi v tem primeru je tako popolnoma jasno, da g. Pejovič z oddelitvijo ni nikogar oškodoval.

Zemljiški dolgovi, ki jih omenjate, so veljavni in so bili ustanovljeni v zavarovanje realnih terjatev upnikov, med njimi tudi bank. Ustanovljeni so bili davno pred nastankom terjatve, zaradi katere poteka izvršilni postopek in nimajo s tem postopkom nikakršne zveze.
V zvezi z zapisom, da je sodni izvedenec ugotovil, da je bila družba Pejo Šampionka insolventna že vse od leta 2006, je potrebno navesti, da je ta isti izvedenec v svojih mnenjih večkrat opozoril sodišče, da je potrebno izvesti cenitve vrednosti premoženja, ki jih sodišče nikoli ni odredilo. To pomeni, da iz mnenja izvedenca, na katerega se sklicuje članek izhaja, da je mnenje nepopolno, če se ne izvede cenitev. In prav zaradi tega se pred Ustavnim sodiščem vodi presoja ustavne skladnosti odločitev, ki so bile sprejete in na podlagi katerih se vodi izvršba, o kateri se v članku poroča.

Za konec je potrebno odgovoriti še na zapise, ki se nanašajo na poslovanje g. Pejoviča na Maldivih. Poslovanje g. Pejoviča na Maldivih ni v nikakršni zvezi s postopki, ki se vodijo v Sloveniji, saj je g. Pejovič na Maldivih posloval še preden je prodal družbo Pejo Šampionka in torej še preden se je začel katerikoli od sodnih postopkov. Glede na to, da se dejavnost, s katero se ukvarja, izvaja na Maldivih, pač ne more poslovati drugače kot preko družbe, ki je registrirana na Maldivih. Ni pa odveč dodati, da je g. Pejovič v celotnem obdobju, odkar posluje z družbo na Maldivih, redno in vedno prijavljal vse prihodke in dobičke, ki jih je s tem poslovanjem ustvaril in v Republiki Sloveniji plačal tudi vse davke in dajatve.

Glede na vsa zgoraj navedena dejstva je jasno, da se skuša v članku, na neresničnih izhodiščih, pri laični in strokovni javnosti, ustvariti zmotno prepričanje, da je g. Pejovič v Sloveniji deležen priviligirane obravnave. G. Pejovič ni deležen nikakršne priviligirane obravnave in si je tudi ne želi. Želi si zgolj enake obravnave. V kolikor bi bil enake obravnave deležen v postopku, iz katerega izhaja njegov dolg, bi se izvedel dokaz s cenitvijo premoženja družbe Pejo Šampionka, na nujnost katerega je opozarjal izvedenec ( imenovan s strani sodišča !), ki bi pokazal, da družba ni bila insolventna. Pa se tak dokaz ni izvedel.«

nazaj na vrh