Poskus poravnave med Setnikar Cankarjevo in državo oziroma KPK neuspešen, afera s honorarji se še vedno vleče

Stanka Setnikar Cankar je bila ministrica v Cerarjevi vladi, a le za malo časa. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Stanka Setnikar Cankar je bila ministrica v Cerarjevi vladi, a le za malo časa. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je potekal pripravljalni narok v tožbi nekdanje ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar zoper državo oziroma KPK, ker je ta leta 2015 v aplikaciji Supervizor objavila avtorske honorarje, ki jih je prejela kot profesorica. Obramba Setnikar Cankarjeve je danes predlagala poravnavo, ki pa ni bila uspešna.

 

Leta 2015 je namreč Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v svoji tedanji aplikaciji Supervizor (danes Erar) objavila prejemke honorarjev po avtorskih in podjemnih pogodbah, ki so jih iz javnega sektorja prejele fizične osebe. Med njimi je objavila tudi podatke o honorarjih Setnikar Cankarjeve, ko je bila zaposlena še na fakulteti za upravo, zaradi česar je morala kmalu odstopiti kot ministrica.

Junija 2017 je vrhovno sodišče ugotovilo, da je KPK s takšno objavo nezakonito posegla v ustavno pravico Setnikar Cankarjeve do varstva osebnih podatkov, ker je podatke objavila, ne da bi za to imela zakonsko podlago. Ugotovilo je tudi, da bi bila objava skladna z ustavo le, če bi bilo v zakonu izrecno določeno, da KPK upravlja Supervizor, katere vrste osebnih podatkov ta vsebuje, način njihovega zbiranja, čas shranjevanja in namen njihove uporabe.

Na podlagi takšne odločitve je Setnikar Cankarjeva preko svoje pooblaščenke Nataše Pirc Musar zoper državo oziroma KPK vložila odškodninsko tožbo. Kot je po današnjem naroku povedala Pirc Musarjeva, zahtevajo opravičilo, objavo sodbe v medijih in plačilo nekaj manj kot 24.000 evrov odškodnine. Kot namreč pravi Setnikar Cankarjeva, je morala zaradi objave odstopiti kot ministrica, zaradi stresa je imela tudi zdravstvene težave. V izjavi za medije po naroku je dejala še, da si ne želi, da bi kateri koli državni organ še kadar koli nezakonito deloval proti posamezniku.

Pirc Musarjeva pa je bila kritična do predsednika KPK Borisa Štefaneca. Kot je povedala, je ta na novinarski konferenci napovedal sistemsko preiskavo zaradi objave podatkov, vendar ta do danes še ni bila uvedena. "Šlo je zgolj in izključno za demagogijo KPK," zato takratno ravnanje KPK ocenjuje Pirc Musarjeva. Dodala je še, da državni organ ne sme delovati kot medij, ampak mora izvrševati svoje zakonite pristojnosti.

Državna odvetnica, ki v tem primeru zastopa državo oziroma KPK, izjav po naroku ni dajala.

Sodnica Dušana Bajc je danes tožeči strani sicer naložila, naj pred prvim narokom, ki je sklican za 10. junij, strne vsebino tožbe tako, da bodo jasno navedene nepravilnosti, ki jih očita KPK, kar bo nato podlaga za ugotavljanje odškodninske odgovornosti. Opozorila je tudi, da je celotno breme predlaganja dokazov na strani tožeče stranke, torej Setnikar Cankarjeve.

nazaj na vrh