Na Svetih Višarjah srečanje treh Slovenij, v Ljutomeru pa 150-letnica prvega tabora

V zimskem času privablja smučarje, v poletnem pa romarje - Svete Višarje. (foto: Kalojan Raev / Wikipedia) V zimskem času privablja smučarje, v poletnem pa romarje - Svete Višarje. (foto: Kalojan Raev / Wikipedia)

Slovenci iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije danes romajo k cerkvi Matere Božje na Svetih Višarjah. To je že 30. tradicionalni dogodek, ki ima tako verski kot družabni značaj.

 

Dogodek na tromeji slovanskih, germanskih in romanskih jezikov organizirata Rafaelova družba iz Ljubljane in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, sofinancira pa urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Romanja treh Slovenij se običajno udeležijo tudi predstavniki slovenskega političnega, družbenega in kulturnega življenja.

Opoldne bo mašo skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki vodil murskosoboški škof Peter Štumpf, dogodek pa se bo začel s predavanjem Dejana Valentinčiča na temo Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje.

Kulturni program bosta oblikovala vokalna skupina Cantate Domino in kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Sodelovali bodo tudi udeleženci Višarskih dnevov mladih, ki potekajo že od četrtka in v okviru katerih bo Rafaelova družba udeležence popeljala med slovenske rojake v Gorski kotar, na Reko in na Trsat.

Na 1766 metrov visoki vrh Svetih Višarij nad Trbižem se je moč odpraviti peš po romarski poti ali z gondolo.

Slovesno bo tudi na drugem koncu Slovenije, namreč v Prlekiji. Ljutomer bo danes gostil osrednjo prireditev ob 150. obletnici prvega slovenskega tabora, ki je v teh krajih potekal 9. avgusta 1868. Na prireditvi bosta med drugim spregovorila predsednik republike Borut Pahor in ljutomerska županja Olga Karba. Ob tem bo potekalo tudi letošnje že 45. srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče.

Celodnevno dogajanje se bo začelo ob 10. uri v parku 1. slovenskega tabora s spominsko prireditvijo ob 150. obletnici pomembnega zgodovinskega dogodka. Po opoldanski maši v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika, ki jo bo daroval glavni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak, bo pred cerkvijo potekalo še prijateljsko druženje. Na prireditvi bodo po napovedih organizatorja predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali tudi taborske zahteve, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjem desetletju.

Obiskovalci bodo lahko popoldne v spremstvu domačih vodnikov obiskali lončarja, Puhov muzej, kasaški muzej, ljutomersko mestno jedro ali pa se udeležili kasaških dirk. Najbolj veselo bo na Glavnem trgu, kjer bo potekala glasbena zabava, pripravljene bodo tudi stojnice za nakup domačih dobrot.

Županja Olga Karba je povabila k "domoljubni obeležitvi visoke obletnice dogodka, ki je ljudi pognal v stoletje boja za enakopravnost slovenskega jezika, naroda in države".

Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje med leti 1868 in 1871, ki so ga zaznamovala velika zborovanja na prostem. Na njih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, na koncu pa zahteve zapisali v resoluciji. Med stalnimi točkami taborov so bili tudi lokalne, gospodarske, šolske in upravne težave.

Prvega tabora v Ljutomeru se je po navedbah Slovenske kronike 19. stoletja udeležilo okoli 7000 ljudi. V Sloveniji so v treh letih pripravili skupaj 18 taborov, zadnjega avgusta 1870 v Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem. Najmnožičnejši je bil tabor v Vižmarjih 17. maja 1869, ko se je zbralo okoli 30.000 ljudi.

nazaj na vrh