Dedek koroških dečkov zahteval odškodnino od Nussdorferjeve, sodišče pa se je postavilo na njeno stran

foto: STA foto: STA

Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je zavrnilo odškodninski zahtevek, ki ga je zaradi izjav nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer in njenega namestnika Toneta Dolčiča vložil dedek t. i. "koroških dečkov". Ravnanje varuha ni bilo oblastno, prav tako ni bilo protipravno, je v danes izrečeni sodbi dejal sodnik Jernej Praznik.

 

Tožbo je proti državi oz. varuhu človekovih pravic vložil dedek dveh dečkov, ki sta sicer bila iz Velenja in sta bila po tistem, ko je decembra 2015 njuna mama v Velenju umrla nasilne smrti, proti volji starih staršev s Koroške, ki sta takrat že skrbela za njiju, marca 2016 nameščena v rejniško družino.

Dedek dečkov po mamini strani je tožbo proti državi vložil zaradi izjav, ki sta jih Nussdorferjeva in Dolčič - oba sta bila danes zaslišana kot priči - v zvezi z dogajanjem ob odvzemu dečkov podala na novinarski konferenci 8. aprila 2016.

Dedek dečkov jima je očital neresnične in žaljive trditve, vplivanje na še odprte pravne postopke, prekoračitve pooblastil in kršenje ustavnih pravic starim staršem ter zaradi vsega tega od države terjal 10.000 evrov odškodnine.

Na današnjem zaslišanju je dedek dejal, da so ga izjave, da sta otroka pri njemu in babici ogrožena in travmatizirana, zelo prizadele, da po novinarski konferenci ni mogel ne jesti, ne spati, še posebej ga je bolelo, ker so ga sovaščani in drugi začeli spraševati, kaj da se v njihovi družini dogaja, da sta vnuka pri njih ogrožena.

Podobno je danes izpovedala tudi njegova druga hčerka, ki je povedala, da so se že prej, januarja istega leta, obrnili na varuhinjo in jo prosili za pomoč, ker so se čutili nemočne v odnosu do centra za socialno delo, ki je želel otroka odvzeti starima staršema. Pričakovali so, da jih bo varuhinja zaščitila, a se to ni zgodilo.

Nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v zaslišanju očitke na svoj račun zavrnila. Širše je pojasnila okoliščine dela varuha in poudarila, da je bil pritisk javnosti in novinarjev v zvezi s tem primerom ogromen, zato so se naposled odločili za novinarsko konferenco, četudi so postopki v zvezi s tem primerom še trajali. Če bi čakali na konec postopkov, novinarske konference še danes ne bi imeli, je dodala.

Tik pred konferenco so dobili poročilo centra za socialno delo (CSD) o tej zadevi, iz katerega je po njenih besedah izhajalo, da je bila korist otrok v postopkih upoštevana, kar je bilo zanje najbolj pomembno. Je pa izpostavila, da je ob tem opozarjala na slabosti takratne zakonodaje za dedke in babice ter se v konkretnem primeru zavzela za čimprejšnjo ureditev stikov starih staršev z vnukoma. Dejala je tudi, da če družina sama že prej ne bi šla z zgodbo v medije, bi se zadeva reševala brez udeležbe medijev in pritiska javnosti.

Nussdorferjeva in njen namestnik Tone Dolčič sta danes opozorila tudi na smernice o poročanju v zadevah, povezanih z otroki. Pri čemer je Dolčič dejal, da mediji večinoma niso spoštovali teh smernic, ki poudarjajo čim večjo zaščito otrok. V medijih se je zgodba dnevno pojavljala, zato so se tudi odločili za odziv, je dejal Dolčič. Tudi on je poudaril, da varuh na novinarski konferenci iz poročila CSD ni posredoval nobenih osebnih podatkov, je pa javnost že od prej vedela, za kateri primer gre. "Naš namen je bil delno pomiriti javnost in povedati, da pristojni organi delajo," je dejal Dolčič.

Zagovornica dedka, odvetnica Jana Pšeničnik, pa je v zaključnih besedah dejala, da je bilo ravnanje varuhinje in njenega namestnika kvalificirano protipravno, da sta ravnala kot oblastni organ in da ne bi smela podleči pritiskom javnosti.

Prepričana je, da varuh v tem primeru ni izpolnil svoje funkcije, da bi zaščitil tožnika in njegovo družino pred ravnanjem državnih organov, predvsem CSD, ampak se je postavil na stran CSD, ne da bi preverjal dejstva iz poročila CSD. Tako tudi meni, da ni bila spoštovana korist otrok. Varuhu je očitala tudi, da je prekršil zaupnost razmerij, potem ko se je družina nanj obrnila po pomoč.

Sodnik slovenjgraškega sodišča je tožbeni zahtevek dedka zavrnil. O tem, ali se bo na sodbo pritožil, bo dedek z zagovorniki še razmislil.

Zgodba o t. i. "koroških dečkih" je zelo odmevala v javnosti, potem ko so nekaj let stara dečka proti volji starih staršev in brez njune vednosti iz vrtca odpeljali v rejniško družino, kjer sta še danes. O tem, kakšne stike imajo, dedek danes ni želel govoriti, ker naj bi se zanje še boril. Pred sodišči v zvezi s tem sicer teče še več postopkov.

nazaj na vrh