Zakaj ne podpiram proračuna Izpostavljeno

  • Napisal  prof.dr. Andrej Umek za Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA) Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA)

Bliža se konec leta in tako je vlada Marjana Šarca v DZ poslala osnutek proračuna Republike Slovenije. Že samo bežen pogled na ta osnutek proračuna mi je zadostoval, da sem lahko ugotovil, da je bila priprava takega predloga proračuna s strani vlade skrajno neodgovorno dejanje in bi njegova potrditev v DZ pomenila veliko škodo za Slovenijo. Ta svoj pogled utemeljujem na dejstvu, da bi se s takim proračunom nadaljevalo slabljenje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki že sedaj ni na zavidljivi ravni. Pripravljavci osnutka proračuna bi se morali zavedati, pa se žal očitno niso, da je ena, verjetno najbistvenejša naloga proračuna, da zagotavlja stimulativno okolje za gospodarstvo. In ravno to prepotrebno značilnost v predloženem proračunu pogrešam.

 

Spodbude, ki jih vlade v državah s svobodnim, tržnim gospodarstvom, temu lahko namenjajo, lahko strnemo v tri področja: infrastrukturo, raziskovanje in razvoj (R&D) ter izobraževanje. Vsa ta tri ključna področja bodo s predlaganim proračunom, če bo ta sprejet, izrecno podfinancirana. To pa bo pomenilo nadaljnjo stagnacijo tako mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva kot tudi dodane vrednosti na zaposlenega. Ker je slednja osnova za življenjski standard prebivalstva, bo tudi ta stagniral. Tega pa si vendar nihče ne želi. Te svoje ne preveč optimistične napovedi bom na kratko utemeljil z analizo stanja in proračunskega financiranja na treh zgoraj že omenjenih kritičnih področjih.

Če začnemo z infrastrukturo in jo razdelimo na dva dela, na eni strani prometno infrastrukturo in na drugi strani energetiko in vodooskrbo, moram takoj ugotoviti, da v Sloveniji oba dela zaostajata tako za pričakovanji gospodarstva kot tudi za stanjem v nam gospodarsko primerljivih državah. Na slovenskih gospodarsko pomembnih cestah in avtocestah smo priča praktično permanentnim prometnim zastojem.

Premalo za konkurenčnost gospodarstva
Železniško omrežje je obupno zastarelo in nesposobno zagotavljati moderen industrijski transport tako v pogledu hitrosti kot osnih pritiskov. Slovenija tudi ostaja v evropskem omrežju hitrih železnic osamljen in izoliran otok. Teh neizpodbitnih dejstev ne bodo spremenile niti načrtovane novogradnje, katerih realizacija se vleče v nedogled. V novem proračunu predvidena sredstva, namenjena prometni infrastrukturi, znašajo nekako 20-30 odstotkov potrebnih. Evropskih sredstev za posodobitev prometne infrastrukture, kot to prakticirajo vse naše sosedne države, pa ta vlada očitno ni sposobna pridobiti. Pričakovano je, da Slovenija ne bo nikoli samozadostna pri preskrbi s fosilnimi gorivi, to pa nikoli ne bi smelo veljati za preskrbo z električno energijo. Vse od evidentno napačne odločitve za gradnjo TEŠ 6 se pokritje potreb z doma proizvedeno elektriko zmanjšuje. To pa je trend, ki ga ob sovpadanju ekološke krize in 4. industrijske revolucije nobena odgovorna vlada ne bi smela dopustiti, če hoče ohraniti konkurenčnost svojega gospodarstva. Zelo podobna je situacija pri preskrbi s pitno vodo in čiščenju odpadnih voda. So predeli Slovenije, kjer je vodooskrba že danes omejevalen dejavnik gospodarskega razvoja, na primer na Obali, in pričakujemo lahko, da se bo to stanje še zaostrovalo. Tudi v na videz z vodo bogati Ljubljani bi okvara ali onesnaženje enega od črpališč pomenila gospodarsko škodljive redukcije. V proračunu bi morala biti predvidena sredstva za stalno posodabljanje in izboljševanje infrastrukture. Po izkušnjah držav OECD ali evrskega območja EU bi morala Slovenija za infrastrukturo namenjati 6 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) proračunskih sredstev. Zaradi že nastalih zaostankov bi bilo, po moji oceni, smiselno infrastrukturi nameniti 7-8 odstotkov BDP. Osnutek proračuna pa infrastrukturi namenja le približno 2,5 odstotka BDP, kar je odločno premalo, da bi omogočili razvoj slovenskega gospodarstva.

Foto: STA

Zelo podobna je situacija pri R&D, ki je ključen za pravočasen vstop slovenskega gospodarstva v 4. industrijsko revolucijo in s tem za njegovo konkurenčnost. Če se pri svoji oceni oprem na smernice Lizbonske strategije EU, potem bi morala Slovenija v to dejavnost vlagati 3 odstotke BDP, 1 odstotek direktno iz proračuna in 2 odstotka privatnih vlaganj. Da pa bi se ta privatna vlaganja udejanjila, jih je potrebno stimulirati z davčnimi olajšavami. Vlada bi torej R&D morala namenjati približno 2 odstotka BDP letno. V proračunu te vlade pa je namenjenih financiranju R&D približno 0,6 odstotka. To pa je odločno premalo, da bi ohranjali konkurenčnost slovenske znanosti in gospodarstva in slednjemu omogočili hiter in učinkovit vstop v 4. industrijsko revolucijo.

Razmerja v proračunu je treba spremeniti
Na področju izobraževanja je situacija nekoliko bolj zapletena. Zato sem svoje zaključke oblikoval na osnovi poročila OECD “Education at a Glance”. Na osnovi tega poročila lahko ugotovim, da Slovenija v negativnem smislu odstopa od smernic in povprečja OECD pri neusklajenosti izobraževanja s trgom dela, sedanjim in pričakovanim ter izrecno podfinanciranim terciarnim izobraževanjem. Osnovno in srednje šolstvo sta financirana nekako v skladu s pričakovanji. Prvo nekoliko nad in drugo nekoliko pod pričakovanji, vendar odstopanja niso velika. Terciarno izobraževanje je v celoti bistveno podfinancirano. To pa se najbolj pozna pri tehniških in naravoslovnih fakultetah, ki zato v opremljenosti svojih laboratorijev bistveno zaostajajo za s Slovenijo primerljivimi državami EU. To pa bistveno slabi prenos znanja s fakultet v gospodarstvo, in to v kritičnem momentu njegovega prehoda v 4. industrijsko revolucijo.

Naj zaključim z ugotovitvijo, da sedanji osnutek proračuna, tako kot že nekateri predhodni, namenja bistveno premalo denarja za dejavnosti, ki bi slovenskemu gospodarstvu omogočale konkurenčnost in tehnološki razvoj. Razlika med predvidenimi in dejansko potrebnimi sredstvi je šokantno velika. Po moji oceni znaša 6-7 odstotka BDP ali grobo ocenjeno 14 odstotkov proračunskih sredstev. Vlada bi se, vsaj po mojem mnenju, morala zavedati, da podobno velika sredstva v konkurenčnost svojega gospodarstva in njegov tehnološki razvoj vlagajo tudi uspešne članice EU in druge neevropske države. Če želimo uspešno Slovenijo, je treba razmerja v predlogu proračuna bistveno spremeniti. Tak, kot je, nas vodi v zaostajanje in revščino za vse.

Dr. Andrej Umek

nazaj na vrh