Upanje za spremembe in nov začetek

  • Napisal  Franci Donko, Andreja Gorenc
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Wikipedia foto: Wikipedia

S pepelnično sredo se začne naša priprava na veliko noč, ki bo letos prvi dan v aprilu.

 

Postni čas prinaša priložnost poglobljenega premišljevanja o pomenu Jezusovega trpljenja in njegove smrti na križu, te zadnje postaje na poti v velikonočno zmago življenja nad smrtjo. Bližajoča pomlad prinaša čas prebujanja in novega rojstva, zato naj želja po preporodu zajame vsakogar posebej in celotno družbo.

Premislimo preteklost in spremenimo prihodnost

Vsako pomembno delo si zasluži premislek in pogovor. Čas, ki ga odpira pepelnična sreda je odlična priložnost, da se povežemo v postnih premišljevanjih o najbolj pomembnih temah za narodovo duhovno in telesno preživetje.

Premislimo naš odnos do življenja. Se zavzemamo za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti?

Rojevanje in umiranje sta globoko povezana z družino. Se zavedamo, da se v Sloveniji zaradi splava vsak dan ugasne življenje 10. nerojenih otrok? Da je čedajle več govora o evtanaziji starejših, nemočnih ljudi? Da po dolgih letih prvič ne bo organizirane molitve za življenje nerojenih otrok pred porodnišnico? Zavod Božji otroci je več let pripravljal 40 dnevno molitev za življenje pred ljubljansko porodnišnico, za kar jim gre vsa naša zahvala in priznanje. Letos jim zaradi pomanjkanja opore skupnosti ni uspelo.

Smo kot narod ustrezno obvarovali človeško dostojanstvo 100.000 v strahotnih mukah pokončanih zavednih Slovenk in Slovencev v povojnem genocidu? Obstanemo pred krutostjo tega zločina in skrivnostjo mučeniških smrti, ki so pričevanja najvišje ljubezni?

Ali ne izgubljamo v boju za otroke in družino že v samem začetku, ko odnosu med moškim in žensko odvzamemo svetost in smo samo še zunajzakonski partnerji, v skupnosti, v kateri ni resnega zaupanja v božjo pomoč, ampak odprta vrata za beg pred bližnjim in Bogom? Od relativizacije zakramenta svetega zakona do teorije spola, homoseksualnega aktivizma in jemanja življenj nerojenih v roke človeške pravičnoti je samo še korak, ki ga spremlja izguba smisla med mladimi, ki pogosto postanejo žrtve zlorab in zasvojenosti.

Spoštovanje materinstva, očetovstva, svetega zakona in družine so koraki, ki lahko spodbudijo ponovni vzpon slovenskega naroda.

V času pred volitvami strnimo molitveno in postno verigo za domovino

Bog je rekel Abrahamu, naj gre v deželo, ki mu jo bo pokazal. Tudi nas Slovence, desetletja trpeče v sponah komunistične Jugoslavije je poslal na pot v obljubljeno v deželo. V duhovno svobodno in ozemeljsko samostojno Slovenijo. Sedaj smo na poti skozi puščavo, pogosto podobni nezvestim Izraelovim sinovom, ki so se, naveličani čakanja, zatekli k čaščenju malikov in zlatega teleta. So mar naši predniki sejali slabo seme? Smo podobni zrnom, ki padajo na pot, na kamnita tla, med trnje; tiste, ki padejo na plodna tla, pa pomendramo? Pogosto smo podobni napotrpežljivim in od poti utrujenim Izraelcem, a ni še vse izgubljeno.

Imamo namreč nekaj, česar se premalo zavedamo. Slovenci imamo blagoslov naših mater in očetov, naših prednikov in mučencev za domovino!

Najlepša popotnica za težko pričakovani čas sprememb je blagoslov trprečih mater, očetov in starih staršev!
Naša utrujena domovina na poti potrebuje Božji dotik - čudež. Tako kot je Jezus povabil učence, tudi danes vse nas vabi, da sodelujemo, da bomo skupaj z njim delali čudeže. Vabi nas, da mu damo vse. Marikdo ne premore drugega kot neplačane položnice, prazen hladilnik in shrambo, skupna nam je Huda jama, Kočevski rog, slovenska piramida Stožice, kraje in prevare izvoljenih politikov, zadolženost naših vnukov...

V begu pred neprijetno resničnostjo se skrivamo med množico medijsko spodbujenega »javnega mnenja«, v svet telefonov, podob z računalnika, posedanja po lokalih; posegamo po pijači, drogah, častimo podobe na jumbo plakatih in vse bolj postajamo prebivalci smetišča na poti življenja.

Papež Franšišek pravi: "Težko je slišati Božji glas, kadar je človek prepričan, da se cel svet vrti okoli njega. "

V takem primeru človek ne vidi ničesar, ker sam sebi postane "obzorje", dodaja papež.
Pred nami so volitve, ki se hitro bližajo. Postni čas uporabimo kot most med Bogom in nami, po katerem bodo prišle milosti.
Saj veste, Jezus je dal za nas VSE! Ne samo prsta, roke ali noge. Dal je VSE! Kaj pa mi? Zmoremo dati Jezusu "eno kavo" na dan in ga ves postni čas dnevno obiskovati v cerkvi pri Sveti maši? Saj veste....brez naše skromne, majhne opeke ni mostu, ki ga bomo gradili do sester, bratov in Boga!

Na poti nismo sami

Se znamo zahvaliti našim očetom, ki so si prizadevali za dobrine, ki jih, pogosto malomarno in samoumevno, dnevno uživamo? Redki so hvaležneži, ki se še danes trikrat na dan zahvaljujejo Bogu. Zahvaljevanje nam širi srce, črnoglednost se umika veselju. Če vemo, da je Bog iz kaosa naredil kozmos, potem moremo verjeti, da lahko s poštenimi ljudmi tudi politiko ponovno obrne v služenje narodu.

Postni čas je čas upanja za otrokom in družinam naklonjeno Slovenijo

Katoličani in vsi ljudje dobre volje smo povabljeni, da se združimo v 40-dnevno neprekinjeno verigo posta in molitve za domovino. Postimo se v skladu s svojimi zmožnostmi, najmanj pa ob sredah in petkih ob kruhu in vodi.

Otroke spodbudimo, da se v vsem postnem času odrečejo sladkarijam, nepotrebni uporabi telefona, igric in televizije, odjavimo reklame. Ukazovalno vzgojo spremenimo v pričevanje zgledov, ob skupnih obiskih maše in spovedi več časa povetimo pogovoru z ljudmi in se radi obiskujmo. V postu in družinski molitvi postanimo Jezusovi prijatelji ter s sorodniki, sosedi in vsemi ljudmi dobre volje spreminjajmo Slovenijo na bolje.

Koliko je možnosti in poti! Blagoslovljen postni čas veselja in upanja, draga Slovenija!

nazaj na vrh