Delegaciji Slovenske demokratske stranke pod vodstvom predsednika Janeza Janše in Gospodarske zbornice Slovenije pod vodstvom predsednika Boštjana Gorjupa nadaljujeta konstruktivna srečanja in izmenjavo pogledov glede sodelovanja političnih odločevalcev in predstavnikov gospodarstva za skupno dobro vseh državljanov. Prisotni so bili tudi poslanci SDS Suzana Lep Šimenko, mag. Andrej Šircelj in mag. Marko Pogačnik ter generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in direktor pravne službe GZS Igor Knez.

Delegaciji sta se sestali že v času volilne kampanje konec letošnjega maja, ko sta ugotovili visoko ujemanje strategije »Razvojno partnerstvo treh generacij 2018-25«, ki so jo pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije, in predvolilnim programom SDS. Danes, 19. julija, sta se sestali ponovno, beseda pa je tekla o prihajajočih izzivih slovenskega gospodarstva in dogajanju okoli sestave nove slovenske vlade.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je opozoril na dogajanje v svetovnem gospodarstvu, ki že ali še bo vplivalo na razmere v Sloveniji. T. i. carinska vojna med Evropo in Združenimi državami Amerike je po njegovem mnenju večji problem, kot ga v tem trenutku zaznava svet, s čimer se je strinjal tudi predsednik SDS Janez Janša. »Ekonomske učinke teh carin je mogoče izračunati, hujši pa je lahko psihološki moment, ki pa ga ni moč izmeriti,« je dodal predsednik SDS in opozoril, da ta poteza Trumpa vsekakor ni muha enodnevnica in da se lahko ti ukrepi zavlečejo tudi v obdobje prihodnjega mandata ameriškega predsednika. Boštjan Gorjup je izpostavil tudi močno odvisnost slovenskega gospodarstva od nemškega in napoved ohlajanja slednjega ter prihod kitajskih velikanov na evropski trg, kar bi po njegovem mnenju morala unovčiti tudi Slovenija.

V nadaljevanju so sogovorniki spregovorili o aktualnih političnih razmerah in dogodkih okoli sestavljanja nove slovenske vlade. »Vlada, ki bo sestavljena, bo soočena z razmerami, ki so drugačne od sedanjih. Drugačne bodo tudi od krize izpred nekaj let,« je poudaril Janez Janša, zato bo po njegovem mnenju treba bolje razporejati denar, manj trošiti in zmanjševati obremenitve gospodarstva. Vse to smo v SDS že zapisali v našem predvolilnem programu, vse to smo že obljubili državljanom in državljankam.

Prav zato je Boštjan Gorjup poudaril, da si slovensko gospodarstvo želi močno in stabilno vlado, »politiki pa morate izhajati iz najpomembnejše predpostavke, to pa je, da se pravilno odločite. V prihodnjih letih sledi vihar, zato potrebujemo pametno koalicijo.«

V luči tega so se sogovorniki strinjali, da bi k stabilnejšim vladam v prihodnje prispevala tudi sprememba volilnega sistema, ki danes, denimo, ustvari takšne anomalije, da je nekdo s 600 glasovi izvoljen v državni zbor, drugi s 3000 glasovi pa ne. Razdrobljenost oziroma številčnost parlamentarnih strank ne prispeva k močni in stabilni vladi, še manj k zaupanju volivk in volivcev v politiko.

»Da odločevalci naredite prave korake, mora biti tudi podpora javnosti,« pa je menila direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc, s čimer je izrazila podporo mnenju predsednika SDS, da je za spremembe, ki jih želi izvesti politika, pomemben tudi realistični pogled medijev, česar pa slednji mnogokrat nimajo.

Podjetje Plasta iz Šentruperta, ki je v 100-lasti Franca Freliha, lani 18. najbogatejšega Slovenca, je kupilo 60-odstotni delež podjetja Gea iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja s proizvodnjo olj in maščob. S tem je Frelih, ki je doslej upravljal kapital, vreden okoli 65 milijonov evrov, prihodke v višini 106,7 milijona evrov in dobiček 11,6 milijona evrov, premoženje povečal še za dodatnih najmanj 11 milijonov evrov.

Številke govorijo same zase, in sicer da ameriški predsednik Donald Trump izpolnjuje svoje obljube in skrbi za razcvet ameriškega gospodarstva. V mesecu juniju je bilo vnovič mogoče zaslediti trend gibanja navzgor, v okviru katerega je nastalo 213.000 novih delovnih mest, medtem ko je stopnja nezaposlenosti v Latinski Ameriki padla na drugo rekordno nizko stopnjo. Pol leta po reformi nižanja davkov in debirokratizaciji je nezaposlenost na rekordno nizki, 4-odstotni ravni, občutno manj je brezposelnosti med temnopoltimi in Latinskoameričani.