Zmaga višegrajskih držav, poraz izsiljevalske promigranatske politike!

  • Objavljeno v Fokus

EU ne bo več vsiljevala promigrantske politike državam, ki nočejo sprejeti ilegalnih migrantov. Če jih bo katera želela sprejeti, jih bo. Bodo pa ilegalci, ki so prišli po morju, v strogo zaprtih centrih, dokler se ne reši njihov status: ali dobijo azil ali pa jih pošljejo tja, od koder so prišli. To je bistvo sklepov sinočnjega vrha EU.

Na ozemlju EU bo za rešene ljudi treba poskrbeti na podlagi skupnih prizadevanj, s premestitvijo v "nadzorovane centre" v članicah unije, a le na prostovoljni osnovi in ob zagotovitvi hitre obravnave s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti, ki se bodo morali vrniti, in tistimi, ki potrebujejo zaščito, za katere bo veljajo načelo solidarnosti, še piše v sklepih.

Vsi ukrepi v kontekstu teh nadzorovanih centrov, vključno s premeščanjem in preseljevanjem, bodo na prostovoljni podlagi, a ne da bi to vplivalo na dublinsko reformo. Kot je razumeti, vprašanje spornega stalnega mehanizma obveznih kvot v okviru azilne reforme torej še ostaja odprto.

Italijanski premier Guiseppe Conte, ki je takoj o prihodu zapretil z vetom in nato zaradi migracij blokiral vse druge sklepe, je zadovoljen. Poudaril je, da se je danes rodila bolj odgovorna in solidarna Evropa ter da Italija ni več sama.

Tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban je bil zadovoljen po pogajanjih, ki so potekala do jutranjih ur. »Utrujeni smo, a zadovoljni, ker je Višegrajska skupina dosegla veliko zmago. Grozila nam je ponovna nastanitev migrantov v nove migrantske kampe v Evropskih državah. Uspelo nam je preprečiti ta predlog in upoštevali bodo naš predlog, ki jasno pravi, da nikogar ne morejo naseliti v drugo državo ali vzpostaviti migrantske centre brez privolitve te države.« Poudaril je, da Madžarska ne bo postala migrantska država, »Madžarska bo ostala Madžarska. To je rezultat borbe, ki smo jo imeli, jutri pa nadaljujemo«, je zaključil.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz, je razpravo opisal kot »dolgo in težko« in izpostavil, da je prvič dosežen dogovor o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije.

»Da bi uničili poslovni model tihotapcev migrantov in tako preprečili tragične smrti, je nujno odpraviti spodbude za odločitev za nevarno potovanje, kar terja nov pristop do izkrcanja ljudi, ki se jih reši na morju«, so zapisali v sklepih. V tem kontekstu voditelji pozivajo k hitri preučitvi »koncepta regionalnih platform za izkrcanje«, v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Na ozemlju EU bo za rešene ljudi treba poskrbeti na podlagi skupnih prizadevanj, s premestitvijo v »nadzorovane centre« v članicah unije, a le na prostovoljni osnovi in ob zagotovitvi hitre obravnave s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti, ki se bodo morali vrniti, in tistimi, ki potrebujejo zaščito, za katere bo veljajo načelo solidarnosti, še piše v sklepih. Vsi ukrepi v kontekstu teh nadzorovanih centrov, vključno s premeščanjem in preseljevanjem, bodo na prostovoljni podlagi, a ne da bi to vplivalo na dublinsko reformo. Kot je razumeti, vprašanje spornega stalnega mehanizma obveznih kvot v okviru azilne reforme torej še ostaja odprto.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je optimistična in pozdravlja dogovor. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj unije. Znova je izpostavila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU, kjer bo zaprosil za zaščito. V pomoč Merklovi, ki mora za obstoj svoje vlade doma prepričati, da unija učinkovito ukrepa za zajezitev sekundarnih migracij v Nemčijo, so voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter sprejmejo vse potrebne notranje zakonodajne in administrativne ukrepe. Da je dosežen »dober kompromis«, je ocenil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izpostavil dogovor o premeščanju na prostovoljni podlagi. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da je dogovor plod skupnega dela in da je evropsko sodelovanje prevladalo nad nacionalnimi odločitvami.

Preberite več...

Grozljivo, hrvaški mediji razkrili tajno navezo Bruselj-Ljubljana-Zagreb: Cerar v zameno za neprodajo NLB sprejel 50 tisoč migrantov!

  • Objavljeno v Fokus

Hrvaški mediji so razkrili sodelovanje med Hrvaško, Slovenijo in Brusljem, ki se trudijo spraviti čim več migrantov v Slovenijo. Cerarjeva vlada naj bi v zameno za migrante od Bruslja prejela neformalno zagotovilo, da jim ne bo treba privatizirati NLB, medtem ko je minister Erjavec Hrvatom zagotovil, da bo NLB poplačala večino dolga hrvaškim varčevalcem stare Ljubljanske banke.

Preberite več...

Bruselj bo predlagal prvi večletni proračun EU po brexitu

  • Objavljeno v Tujina

Evropska komisija bo danes predlagala evropski proračun za obdobje 2021-2027. To bo prvi večletni finančni okvir po brexitu, ki po navedbah Bruslja spreminja pravila igre in terja povečanje proračuna. Ta sedaj znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka EU, pričakuje pa se predlog v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND.

Preberite več...