Racionalizem kot kuga, kot eden izmed dejavnikov, ki generira propadanje kulture Izpostavljeno

  • Napisal  Franc Bešter
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ljubljana. / Foto: U.C. Ljubljana. / Foto: U.C.

Ratio: razum. Racionalizem: postavljanje Razuma na prvo in najvišje mesto. Naša civilizacija je postala >racionalistična< - ker gradi na racionalistični filozofiji in znanjih. Vendar pa je racionalizem kuga – naše, moderne dobe. V tem članku ne bom kritiziral razuma in rabe razuma, razumnosti, racionalnosti, ampak racionalizem – med racionalnostjo in racionalizmom pa je ogromna razlika!

 

Z nekaj stavki seveda ni mogoče osvetliti vse značilnosti racionalizma, kaj je in kaj povzroča, o tem bi bilo treba napisati celo knjigo, a par besed moram napisati. To je razsvetljenska filozofija, ki postavlja Razum na prvo mesto – v duši, na mesto, ki pripada Bogu, Razum s tem postane >božanski<, a tudi človek kot njegov nosilec. Božanska postane empirična Znanost kot najvišji dosežek Razuma. Ta Znanost je orožje racionalizma. Racionalizem imenujem >kuga< - ker je smrtonosna, nalezljiva bolezen, kuga, ki prinaša duhovno smrt in okuži milijone. Z njim se o-kuži človek, ko se okuži z racionalistično filozofijo in Znanostjo, z nekim načinom mišljenja in neko podobo sveta. Ne, človek postane prepričan, da tak svet tudi je, saj božanska Znanost lahko odkriva naravne zakone in spoznava resnico.

Živimo v razsvetljenski civilizaciji, ki je racionalistična, zato je vse to še kako pomembno tudi za politiko. Npr.: velike totalitarne ideologije 20. stol. (nacizem, komunizem) so temeljile na racionalizmu. In tudi v osnovi demokracije kot političnega sistema je razsvetljenska filozofija, racionalizem: luč Razuma naj bi bila sposobna razsvetliti temo sveta, Razum je sposoben spoznati resnico (o političnem dogajanju) in se zato na ta način pravilno odločati, seveda tudi s pomočjo racionalističnih znanj. A to je zmota (ker je dogajanje sveta nekaj mnogo preveč kompleksnega za to), in ta zmota se potem prenaša z vrha družbenih struktur do posameznikov, ki se dajo v življenju voditi zgolj svoji pameti in racionalističnim znanjem. V to jih navajajo tudi mediji (komentarji po časopisih, ki delujejo po racionalističnih matricah), in v svetu je ogromno filozofov, ki pridigajo racionalizem. Gre za levičarske mislece, ki so ateistični – saj racionalizem vodi v ateizem. In v tem je še en njegov vpliv na politiko: zaradi te kuge, ki je povzročila masoven pojav ateizma, so se zamajali etični temelji te družbe, brez nekih takšnih trajnih in stabilnih temeljev pa, gledano dolgoročno, tudi politika in ekonomija ne moreta uspešno delovati.

Zato je racionalizem eden od dejavnikov, ki generira propadanje te kulture. Ne, jaz jo imam že za propadlo, zato menim, da je treba znotraj tega sveta, kakršen pač je, začet graditi neko novo civilizacijo. Kako, na kakšen način? Ena od glavnih (in najtežjih) nalog bo premagovanje (preseganje) razsvetljenskega racionalizma. Kako? Tako, da dvignemo raven odločanja pri svojem delovanju na odru sveta, v drami življenja, na neko višjo, zrelejšo raven. Tu sicer moramo uporabljati tudi razum, vendar je, zlasti glede dolgoročnejših usmeritev, le-ta mnogo prešibek svetilnik – ker nimamo pregleda nad dogajanjem sveta, ne vemo, v katero smer bo stekel tok dogodkov sveta. In delovati moramo tako, da dosegamo to, kar potrebuje ne le naše telo, ampak tudi duša. To pa je mogoče le s pomočjo Duha. In tu je bistvo problema: racionalizem zavrača vse, kar prihaja od Duha (tako, da si to razlaga z raznimi teorijami). Premagovanje racionalizma je zato v tem: da sprejemamo, kar prihaja od Duha. Tu pa bodo (spet) pomembno, morda ključno vlogo dobila videnja – ker edino v njih lahko vidimo konkretne osebe, dogodke itd. . Revolucija, ki je potrebna, je >notranja<: da se v življenju začnemo odločati tudi s pomočjo teh božjih znamenj, da ni več razum tista najvišja avtoriteta.

Danes mnogi ugotavljajo, da je na svetu postalo >vse narobe<. Res je, ta družba je povsem vržena iz ravnovesja in živimo sredi kaosa. To pa tudi zato, ker se že dolgo razvija enostransko, predvsem v smeri znanosti, tehnike in materialnih vrednot, ob tem pa je vse duhovne vrednote izgubila. Nova civilizacija naj bi upoštevala tudi duhovno razsežnost človekovih potreb in bivanja. Kar pa bo težka naloga, ker to zahteva radikalno preobrazbo načina mišljenja in življenja, za kar bo potrebnih več generacij. Ali pa bo to morda pospešila kakšna velika katastrofa?

Franc Bešter, Zg. Besnica

nazaj na vrh