Puritanci vseh dežel

  • Napisal  Lucija Šikovec Ušaj za Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebi arhiv). Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebi arhiv).

Naslajanje slovenskih medijev nad domnevnim napadom, ki naj bi ga storil pred 37 leti sedaj več kot petdesetletni kandidat za vrhovnega sodnika ZDA Brett Kavanaugh, je normalnemu državljanu pravzaprav nerazumljivo. Vendar se zadeve kaj hitro postavijo na svoje mesto, ko si razjasnimo, da je kandidat za vrhovnega sodnika dejansko kandidat republikanske stranke. Očitki o spolni zlorabi, datirani v obdobje, ki sodi že skoraj v čas izvensodnih pobojev, če malo karikiram, so za slovenske medije, ki sicer radi opominjajo in pozivajo, da pustimo preteklost in glejmo v prihodnost, ne samo dobrodošla kost, temveč kar lep kos mesa, s katerim zapolnijo svoja prazna poročanja in pisanja. Gre za kandidata, ki seveda ni pripadnik demokratske stranke ZDA. Torej tiste stranke, ki postaja že kar skrajna levica, zato so kriteriji naših medijev, ki so bili v času Clintonove Monice izjemno naklonjeni in razumevajoči do njega, danes povsem drugačni. Vsaj med novinarji ima očitno vsak svojo Moniko ali Čepinovo ali pa vsaj kakšnega dečka, da lahko tako poročanje mirno pogoltne. Zato seveda zgražanje nad domnevnim spolnim nasiljem, ki naj bi ga republikanski kandidat za vrhovnega sodnika zagrešil pri svojih rosnih 17 letih, seveda ni nikakršno presenečenje.

Zakaj so levičarji postali naenkrat takšni zakrknjeni puritanci, je seveda vsem nam kristalno jasno. Ko kandidatu, ki ga je FBI zaradi izjemno visokih položajev, ki jih je zasedal v preteklosti, natančno preiskala že sedemkrat, poskušajo naprtiti spolno nasilje nad takrat dve leti mlajšo, danes pa že gospo v poznih srednjih letih, bi se moralo vsakemu od nas posvetiti, da nekaj ne gre skupaj. Žrtev, ki naj bi jo kandidat porinil na posteljo, je danes dr. psihologije, ki navkljub ali pa ravno zaradi svoje izobrazbe ni predelala dogodka, ki se je ali se ni zgodil v preteklosti, in skoraj štiri desetletja o tem ni spregovorila. Res je, da je objekt domnevnega spolnega nasilja še kako priročen. Znano je, ali pa recimo ljudski glas pove, da je študij psihologije rezerviran za mlade, ki imajo v večini primerov vrsto lastnih problemov in ki upajo, da si bodo s študijem sami pomagali iz različnih stisk, v katerih se v dobi odraščanja nikakor ne znajdejo. Ali to velja za omenjeno dr. Fordovo, seveda ne vem, domnevam pa, glede na dokaj prostaške fotografije iz njene mladosti, ki so jih objavili, da je njena odločitev za študij potekala na vsaj približno enak način kot pri drugih. Pri tem, priznam, naša generacija, le malce starejša od omenjene dr. Fordove, teh fotografij niti ne problematizira, tudi piva ali dveh, ki jih je “kandidat” popil preveč, ko imaš 17 let, ne obsojamo. Za take “podvige” je čas ravno takrat, ko si najstnik. Ko odrasteš, veš, da si pot od lokala do lokala, iz zabave na zabavo že prehodil, in ne čutiš nobene potrebe, da bi jo ponavljal. Zanimivo je, da je domnevno obnašanje kandidata za vrhovnega sodnika prišlo na dan šele sedaj, ko je postal kandidat. Ali res mislijo, ti levičarji, da se lahko norčujejo iz vsega sveta? Koliko samozavesti, ki očitno temelji na pivu ali dveh preveč, imajo?

Si predstavljate, da bi pri nas pisali o vsem, kar je ljudski glas vedel povedati o bivšem partijskem predsedniku Milanu Kučanu? Nak, o tem se ne govori in ne piše. Niti v avtobiografiji, ki ti jo napiše nekdo tretji, ne. Niti omenja se ne česa podobnega, četudi naj bi bilo celo povezano s smrtno prometno nesrečo. Za razliko od Kučana pa smo v socializmu povsem drugače dojemali največjega sina slovensko-hrvaškega porekla, Tita. Pripisovale so se mu romantične ali spolne zveze z lepoticami, s filmskimi zvezdami svetovnega slovesa, z opernimi pevkami, z mladoletno rusko deklico, z medicinskimi sestrami, kar vse ga je v očeh preprostega državljana, ki je bil žrtev pranja možganov in kulta osebnosti dosmrtnega in posmrtnega maršala, delalo “moškega”, takega, ki mu je vsaka, ki si jo je poželel, padla v posteljo kot zrela hruška. Izjava Mance Košir o tem, da si je ogledala njegovo spalnico, je nekako obvisela v zraku. Normalno ljudje ne razkazujemo svoje spalnice slučajnim gostom, še manj jo razkazujejo moški neki mlajši lepotički, ki jo povabijo na večerjo. Da bi kdo kazal spalnico zgolj z namenom, da pokaže ukradeno opremo? Vendar se v podrobnosti tega njenega priznanja ni spustil nihče, nasprotno, danes gospa v jeseni življenja na ta račun celo vodi TV-oddaje. Iskreno povem, da me pravzaprav podrobnosti, do kam si je spalnico ogledala ona in še številne druge, sploh ne zanimajo. Bolj je zanimivo, kako je bil mit velikega zapeljivca zamolčan pri tov. Kučanu v primerjavi z maršalom v beli uniformi, s kubanko v roki in kristalnim kozarcem najboljšega konjaka. Verjetno iz razloga, ker bi slej ko prej kdo pomislil, da “žrtev” ni podlegla sex appealu oz. spolni privlačnosti Kučana, temveč se je žrtvovala za višje cilje, kot npr. napredovanje, službo, stanovanje …

To smo nenazadnje videli in brali, nekateri tudi slišali, pri Jankoviću.

Pa primerjajmo poročanje naših osrednjih medijev, ki se naslajajo nad 37 let staro zgodbo domnevnega otipavanja dveh mladoletnikov v ZDA in moralizirajo o primernosti za delo vrhovnega sodnika, in dokazano zlorabo položaja in plačilo spolnih uslug z zaposlitvijo za nedoločen čas ponovnega kandidata za župana Ljubljane. Kakšna je razlika med npr. Berlusconijevimi bunga bunga zabavami in Jankovićevimi in ostalimi zabavami slovenskih levičarjev? Berlusconi je svoja dosti mlajša dekleta plačeval iz lastnega žepa, naši levičarji pa se, verjeli ali ne, kresnejo za naš denar. Pred letom sem v kazenskem postopku zagovarjala obdolženko, ki se ji je očitala trgovina z ljudmi. Kar trikrat je tajni policijski sodelavec za naš denar opravil obisk pri najlepšem dekletu, s katero ni izmenjal niti besede, saj nista govorila nobenega jezika, v katerem bi se lahko sporazumevala. Ker je obstajala možnost dobiti informacije, s katerimi naj bi dokazali, ali so dekleta žrtve tudi od drugih, ki so govorile jezik, v katerem bi se lahko sporazumeval, in se te “posebne metode” ni poslužil, je jasno, da je šlo za delo, ki se ga je resno lotil. Mogoče malo manj z dušo, vsekakor pa s telesom. Ja, dragi davkoplačevalci, tudi ta seks smo plačali mi vsi. Tako kot svingerstvo v času, ko je prejemal poslansko plačo poslanec leve politične provenience. Skratka, mirno lahko zaključimo, da spolnost levičarjev plačujemo vsi, desnica pa si mora to urediti ali s poročnim prstanom ali pa s svojega računa.

Pa me je malo zaneslo. Povsem sem pozabila benevolentno obnašanje našega predsednika ZZB NOB, ki svoje vrednote sedaj prenaša tudi na RTV Slovenija in zahteva zamenjavo ali celo odpustitev novinarja, ker intervjuvanec, ki je, mimogrede predsednik državne komisije, ni odgovarjal v skladu z vrednotami, ki jih Tit Turnšek neguje in skrbi, da jih mladi ne bi pozabili. Taisti človek, ki je zakuhal škandal na Kitajskem, ko je izkoristil svoj službeni položaj in prostore slovenske ambasade za svoj spolni razvrat, mimogrede, tudi za naš denar, sedaj postavlja in zahteva od direktorja RTV Slovenija, ki jo prisilno plačujemo vsi, da utrjuje njegove vrednote. Žensko na mizo, v službenih prostorih, in hojla … Saj ni republikanski kandidat za vrhovnega sodnika, je le predsednik neke ZZB, ki se postavlja za varuha in usmerjevalca vseh Slovencev, kar se tiče varovanja vrednot.

Zato naj vas ne čudi, da se je po razkritem škandalu nečaka socialističnega predsednika Francije Mitterranda zadeva, v kateri je ta priznal, da je plačeval tajskim dečkom za spolne usluge, hitro polegla, čeprav je bil gospod celo minister za kulturo.

Milan Kučan in Zoran Janković (Vir: družbena omrežja)

Imamo pač več moral, če parafraziram Milana Kučana, ki je dejal, da je več resnic. Tako imamo tudi več meril za ljubice, mladoletne, polnoletne, istospolne ali heterospolne. Imamo celo dokaze, ki kažejo na zlorabo župana glavnega mesta Slovenije, pa jih sodišče uniči in mediji obmolknejo. Ni bil obsojen, čeprav smo brali prepis prisluhov, kar pomeni, da tega ni bilo. Kot pravimo pravniki, “quod non est in actis non est in mundo”, česar ni v dokumentih, tega ni na svetu. Nekaj povsem drugega kot pri Janezu Janši. Ta, za katerega ni dokazov, je kriv. Kriv, ker je tudi bolj bister in ne pušča sledi. Kot je rekel profesor na pravni fakulteti in amaterski politik, pravzaprav se je težko odločiti, katero delo je opravljal bolj amatersko, Janša ni uspel dokazati, da ni kriv, ker je postopek po 10 letih zastaral! Sic! Tako je kriv, ker se ni hotel pogovarjati za podkupnino, ker bi bil to dokaz. Kriv skoraj, da je umoril otroka, ki veselo obiskuje osnovno šolo.

In tako je za naše medije kriv Brett Kavanaugh, ni pa kriv Zoran Janković, je kriv pater Strehovec, ni pa kriv Safet Alibegović … še bi lahko naštevala, vendar vam ne želim pokvariti dneva. Lepo se imejte. Če ste levi, uživajte s polno žlico, ki ste jo zajeli v kotlu tistih, ki jih podite iz države. Ker, ko vas bodo ubogali, boste zajemali v prazno.

Če ste desni, pa se lepo imejte, saj si to zaslužite z vsakodnevnim delom.

Lucija Šikovec Ušaj

nazaj na vrh