Petra Janša: Balkanski Narcos in dežela dedka Mraza

Balkanski bojevniki Balkanski bojevniki Foto: arhiv Demokracije

V deželi dedka Mraza, kot je Slovenijo poimenoval režiser Mitja Okorn, kriminalnega filma z delovnim naslovom Član ni mogoče posneti.

Minilo je več kot desetletje, ko je slovenski režiser in scenarist Mitja Okorn, ki sedaj živi in ustvarja v tujini, končal scenarij za celovečerni film Član, ki temelji na resnični zgodbi edinega preživelega človeka iz »neke« generacije, ki je profitno s kriminalom doživela in preživela krvavi razpad nekdanje Jugoslavije. Da mu predstavniki režima, ki delijo filmski denar, niso hoteli sofinancirati omenjenega filma, je znano. Z razkrivanjem ozadja, ki ga skozi pogovore z nekdanjim balkanskim bojevnikom Anastazijem Martinčićem objavljamo v Demokraciji, pa je jasno, zakaj Okornu denarja niso hoteli dati. Ker je film orožje in resnica ne sme priti v zavest ljudi. Spomnimo, da je Martinčića izšolala Udba in ga je v mafijski posel uvedel sam Stane Dolanc, najpomembnejši politični mentor Milana Kučana.

Dosje Balkanski bojevnik razburja mnoge, ki so neposredno ali posredno vpleteni v ta primer, predvsem pa trka na vest odgovornih v pravosodnem sistemu, ki imajo v rokah škarje in platno. Zdi se, kot da si vsi zatiskajo oči pred resnično težavo, ki jo imamo tudi v Sloveniji: droge, nelegalno orožje, pranje denarja in terorizem. O tem je tekla tudi beseda v enem od zadnjih prispevkov, kjer so ostala nekatera odprta vprašanja, naslovljena tudi na italijanske institucije, kot je Direzione nazionale antimafia e antiterrorismo (Nacionalni urad antimafija in antiterorizem, op. p.) v Milanu.

A vrnimo se k nedokončanemu filmu Član. Okorn je bil sicer prepričan, da bo to, ko bo prišel pravi čas, vrhunski in prvi slovenski film z mednarodnim uspehom. Ta čas, kot kaže, še ni prišel. Verjamem pa, da smo mu vse bliže. Za zdaj nam pa ostane na primer pretočna videostoritev Netflix, kjer si je možno ogledati nadaljevanje serije Narcos. Slednja govori o kolumbijskih narkokartelih − od znanega kolumbijskega mafijca Pabla Escobarja, ki bi kmalu postal predsednik, do kartela Cali, ki je prevzel primat, potem ko so ustrelili Escobarja, vodjo kartela Medellín. »V Sloveniji do zdaj ni imel nihče 'jajc' govoriti o tem. Prvi ste vi in jaz,« pravi Martinčić, ki še meni, da se mora zadeva Balkanski bojevnik rešiti pozitivno – pozitivno v smislu, da se sodi pravično. »Prevelika stvar je, posebej v času, ko se vsi borijo proti terorizmu – droge, pranje denarja, to so vsi otroci terorizma – in to se mora končati.«

(Komentar je bil prvotno objavljen v Demokraciji, 14. septembra 2017).

nazaj na vrh