Odgovor na zapis v Casnik.si Jutranje novice z naslovom: Janšev napad na IVZ avtorjev Primoža Cirmana in Vesne Vukovič Izpostavljeno

  • Napisal  prim. Janez Remškar,dr. med.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Primož Cirman in Vesna Vuković. Primož Cirman in Vesna Vuković.

Že iz naslova je jasno, da se pisca zapisa nista pozanimala niti toliko, da bi vedela, da se je IVZ že pred leti preimenoval v NIJZ. Kratice pomenijo : IVZ – Inštitut za varovanje zdravja in sedaj NIJZ-Nacionalni inštitut z javno zdravje.

V nadaljevanju avtorja poročata, da je vlada zamenjala dr. Nino Pirnat, dr. med in s tem ključno institucijo postavila na stranski tir? V nadaljevanju zapišeta, da naj bi taka zamenjava že v mirnih časih tako institucijo postavila na stranski tir. Ali res? Ali se pred tem, v miru, niso dogajale prav take zamenjave? O tem ne želita vedeti nič? Ampak saj to ni niti pomembno, kajti vem, da imamo na tem področju kar nekaj strokovnjakov, ki lahko takoj prevzamejo vodenje NIJZ. Po mnenju avtorjev članka je dr. Pirnatova takoj postala žrtev „trobil“ SDS. Ko bom končal zapis, bo jasno čigavo pravo trobilo pa sta podpisana avtorja! V nadaljevanju navajata nekatera el. sporočila predsednika vlade in ministra za zdravje in zaključujeta , da Slovenija ni izgubila nadzora nad epidemijo.

Prav. Tako menita avtorja in morda je temu celo res. Ampak kaj nam to sedaj pomaga, ko imamo nadzor nad tem kako se nam širi epidemija? Deloma zaradi naše nediscipline, deloma pa tudi zaradi pisanja nekaterih novinarjev, ki tudi v tako resnem času prodajajo „ideologijo“ in pišejo o „trobilih“ in seveda tudi na račun poznega reagiranja NIJZ oz. epidemiologov.

Ker sta površna, zapisano prizanesljivo, ali pa ker to delata namenoma sta očitno prezrla zapise prof. dr Ihana, ki je zapisal: citiram: Kritikom slovenskega načina obvladovanja sars-cov-2 okužbe je verjetno premalo znano, da je naš osrednji epidemiološki zavod, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), žal pretirano zasnovan kot privesek ministra za zdravje. Zato je v podrejeni vlogi papirnatega postreščka predvsem vešč proizvajati papirnate analize, načrte, projekte, zelo malo kompetenc pa ima za samostojno in strokovno neodvisno epidemiološko ukrepanje, ki zahteva (re)organizacijo zdravstvenih ustanov in družbe kot celote. Odločitve NIJZ so bile zato, na primer, pri zasnovi sprejemnih točk za testiranje na sars-cov-2, neredko zaletave, neusklajene z logističnimi možnostim izvajalcev, posledica je bilo (pre)dolgo obdobje konfliktov (z Zdravniško zbornico, zdravniki in zdravstvenimi izvajalci), tudi neprijetno javnih, preden so nove dejavnosti stekle. Zaradi pretirane podrejenosti NIJZ zdravstvenemu ministru tudi sporočila javnosti, ki jih daje NIJZ, neredko izpadejo bolj piar zdravstvenega ministra kot neodvisna strokovna informacija, ki bi javnosti s svojo natančnostjo in neodvisnostjo vlivala zaupanje v strok. S tem se lahko le strinjam. Ne nazadnje sem pred leti 5 let preživel na MZ in pri tem delal s kar štirimi ministri.

V nadaljevanju zapišeta, citiram: Zamenjava Nine Pirnat z Bojano Beović na čelu strokovnega dela državnega kriznega štaba ima več razsežnosti. Najprej politično. Kot že omenjeno, je Nina Pirnat članica SD, Bojana Beović pa je že vrsto let v SDS. Še pomembnejša – ali pa za koga tudi ne – je strokovna plat. Če je Beovićeva strokovnjakinja s področja infektologije, je Pirnatova epidemiologinja.

Gre za pomembno razliko. Infektologija je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem in preprečevanjem nalezljivih bolezni pri posameznikih. Epidemiologija je ločena veda, ki se ukvarja z ugotavljanjem in omejevanjem epidemij v širšem okolju. Prav epidemiologi so ključni za boj proti epidemijam, saj pridobivajo in analizirajo podatke o nalezljivih boleznih, iščejo stike okuženih, predlagajo ukrepe za zajezitev epidemije …

Delo slovenskih epidemiologov milo rečeno šepa

Res je. A kaj to pomaga, ko pogledamo malo globlje v delovanje epidemiologov v svetu in predvsem v državah , kjer so vsaj do sedaj uspešni v preprečevanju epidemije, še posebej recimo na Tajvanu in to primerjamo z delom naših epidemiologov.

Država Tajvan ima 23 milijonov prebivalcev, od Kitajske jo loči dobrih 100 km morja in na Kitajskem dela 850.000 Tajvancev. Takoj, 31.12.2019, ob prvih informacijah o nenavadnih pljučnicah v Wuhanu so začeli z nadzorom nad potniki. 5.1.2020 so začeli pri tistih, ki so prihajali iz ogroženih področij, z testi na 26 poznanih patogenov. 20.1.2020 so zagnali proizvodnjo mask, 24.1.2020 so sprejeli zakon o prepovedi izvoza mask. To je samo nekaj dejstev , ob vseh drugih ukrepih in disciplini ljudi. Tako so imeli 18.3.2020 100 primerov inficiranih in enega umrlega. Res pa je, da so se njihovi epidemiologi pričeli pripravljati na nove izzive takoj po epidemiji SARSa. Uredili so zakonodajo, predvideli kako bo z potovanji, financami in šolami. Uvedli so informacijski sistem tako, da je možno združevanje podatkov iz podatkov potnikov, carinske baze z podatki o zdravstvenem zavarovanju. Vse to seveda le v izrednih razmerah epidemije. In še nekaj. Vedeti je potrebno, da je Tajvan le opazovalec pri WHO, zaradi vpliva Kitajske. Danes, ko je svet povezan in imamo povsod možnost čezmejnih vplivov, tako na področju podnebja, zdravja, trgovine in tehnologije je to povsem nesprejemljivo. Nesprejemljivo je, da je država kot je Tajvan, visoko industrializirana, visoko tehnološko razvita, z velikim strokovnim znanjem v času globalizaciji sveta, izključena iz organizacije kot je WHO! Zaradi ideologije!!!

Kaj je pri nas torej delala stroka? Vsekakor je reagirala kasno! O naših epidemiologih pa le še to: ob začetku počitnic v Ljubljani se niso oglasili, da se ne smemo odločiti za smučanje v sosednji Italiji.

Toliko v informacijo za ljudi in odgovor resničnim političnim trobilom.

prim. Janez Remškar,dr. med.

nazaj na vrh