Novoletno pismo vsem slovenskim škofom

Novoletno pismo vsem slovenskim škofom Foto: arhiv Demokracije

Dragi in spoštovani škofje Cerkve na Slovenskem, za nami je vroče leto 2017, polno težkih preizkušenj za Cerkev in domovino.

Pa s tem ne mislim samo na velike težave z uresničevanjem odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol, odpravljanje posledic finančnega kolapsa mariborske nadškofije, medijske napade na Cerkev in tako dalje. Mislim predvsem na pomanjkanje vizij in nepoznavanje duhovnih zakladov, ki bi nam lahko veliko pomagali pri ustvarjanju boljše prihodnosti. Pa seveda na apatijo, ki se je naselila v Sloveniji tudi med katoličani. Moram kar pošteno povedati, da mnogi niso navdušeni nad ravnanjem papeža Frančiška, pa čeprav je slednji po mojem mnenju naredil tudi marsikaj dobrega. A v dobi pritiska muslimanskih migrantov na vrata Evrope bi morali več pozornosti posvetiti novi evangelizaciji in vnovičnemu odkritju krščanskih korenin Evrope. Bolj ko se staram, bolj spoznavam, kako je za življenje v sekularizirani družbi potrebna osebna vera, mističen odnos z Bogom. Saj je že znani teolog Karl Rahner pred več desetletji dejal, da bo kristjan 21. stoletja mistik ali pa ga ne bo. Sodobnemu kristjanu primanjkuje pristnega duhovnega izkustva delovanja Svetega Duha, zato se vedno bolj oprijemlje nekrščanskih duhovnih praks, da bi dosegel srečo, zdravje in mir. Seveda, saj ni poučen o posledicah. V naših cerkvah skoraj ne slišimo pričevanj. Ne slišimo o tem, da Bog dandanes ozdravlja in osvobaja.

Dragi škofje, ne zamerite mi, ker na vas naslavljam pismo kar prek kolumne v Demokraciji in ker sem v svojem izražanju zelo neposreden. Vendar sem katoličan, na kar sem ponosen. In ni mi vseeno, kaj se dogaja. Tudi za domovino ne. Ko bi le imeli takšno molitveno gibanje za domovino, kot ga imajo na Hrvaškem! Pri nas se molitev za domovino nekoliko bolj poudarja v dneh okoli dneva državnosti. Potem pa spet tišina za eno leto. Nekako se vrtimo v krogu, imam občutek, da se nič ne premakne, da niti molitve ne pomagajo (čeprav to ni res). Dragi moji škofje, kaj pravite na to, da bi v začetku leta 2018 v vsaki slovenski škofiji opravili trideset zaporednih maš za domovino? Tako kot se darujejo gregorijanske maše. Verjamem sicer, da bo ob tej zamisli marsikdo zamahnil z roko, češ, spet neumni predlogi nekega teologa, ki je zašel v novinarstvo.

Ne glede na to, ali sprejemate ta predlog ali ne, vam želim veliko blagoslova in navdihov Svetega Duha v letu, ki je pred nami.

nazaj na vrh