Ni ne Juda ne Grka, tudi ne levičarja ne desničarja... Izpostavljeno

vir: Wikipedia vir: Wikipedia

Že na veliki petek so imeli slavnostna bogoslužja svetišča evangeličanske Cerkve na Slovenskem. Škof Geza Filo je imel zanimiv velikonočni nagovor, v katerem je med drugim dejal (navajam po STA): »Pred Kristusovim križem ni več delitve na leve in desne, tam je le delitev glede na srce, ki sprejema božjo ljubezen ali je ne sprejema. /.../ Tam ni več možen kulturni boj, tam je le delitev glede na srce, ki v veri sprejema božjo zastonjsko usmiljeno ljubezen ali je ne sprejema.«

 

Zelo resnično, a morda preveč idealistično? Namreč, pred Bogom smo po dostojanstvu vsi enaki. Domnevam, da se je govornik oprl na znane besede apostola Pavla: »Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.« (Gal 3, 28) in »Kjer je to, ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.« (Kol 3, 11). No, govornik je sicer to sporočilo navezal na aktualno politično situacijo in naše delitve.

Zagotovo bi precej Slovencev zaploskalo temu govoru. Vendar stvari niso tako preproste. Tudi ko je Jezus umiral na križu, se je prav ob njem zgodila usodna delitev na levo in desno. Namreč, desni razbojnik (verjetno tisti, ki je bil z Jezusove perspektive na desni strani) se je pokesal, opomnil svojega tovariša na drugi strani ter prosil Jezusa, naj se ga spomni v svojem kraljestvu. Če bi na sredini takrat namesto Jezusa iz Nazareta visel prvotno načrtovani obsojenec Baraba, vodja uporniških tolp, ki so jih sestavljali do okupatorskih Rimljanov sovražni sikariji in zeloti, se verjetno to spreobrnjenje ne bi zgodilo. In tu pod križem se je spontano zgodila delitev »levo-desno«, a tukaj stran niti ni bila pomembna. Morda ni bila tudi v Jezusovih govorih o poslednji sodbi (prim. Mt 25, 41), kjer je govoril o delitvi na tiste, ki so odšli na levo in na desno stran. Evangelist Marko pa navaja, da je bil Jezus, ko je bil vzet v nebo, sedel na Božjo desnico (Mr 16, 19).

Kaj torej reči ob relativizaciji levo-desne zmešnjave? Morda to, da ni vseeno, na katero stran smo uvrščeni, a vseeno imamo vsi brez izjeme možnost, da se pridružimo odrešenim. Ne glede na to, ali smo socialisti, konservativci ali (neo)liberalci. A ne pozabimo, da sta politični pomen »levice« in »desnice« pri nas zmešana. K sreči vsaj vemo, da pri Bogu ni zmešanih pojmov – tam je vse kristalno jasno. Pa pozabite, da je danes slučajno prvi april – Bog se pač ne ukvarja s »fake news«, tako kot to počne prvi med padlimi angeli...

nazaj na vrh