Nedržavotvornost levice, “moteči” Thompson in odpadla koža v bazenih Izpostavljeno

  • Napisal  Jože Biščak
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Slika: bralka) (Slika: bralka)

Se spomnite, kako je poraženec volitev Marjan Šarec nekaj ur po volitvah hitel sestavljati levo vlado? Medijski mainstream mu je ploskal: da se mudi, da je treba čimprej oblikovati stabilno vlado, ki mora biti leva, sicer lahko v nasprotnem primeru državo pobere vrag. Začudenje, ker je bil veliki zmagovalec Janez Janša modro tiho in je čakal na pogovore s predsednikom Borutom Pahorjem, je bilo vsak dan večje. Da se predsednik SDS ni pognal v brezglavo dirko naklonjenosti parlamentarnih strank, je bil za pisune znak bele zastave. A kot so dnevi bežali, je bilo vse bolj jasno, da ima Šarec velike težave. In kar naenkrat se levici ne mudi več, prvak LMŠ pa si je vzel dopust, češ težave bodo že počakale, ker se ne mudi. Zakaj že? Da si globoka država lahko zadovoljno mane roke, kajti brezvladje najbolj koristi prav njej – v kaosu so dobički največji.

Pravzaprav se je pokazalo, da levica sploh nima konkretnega programa, da se lahko poenoti le v zaklinjanju izključevanja Janeza Janše, kjer še zmorejo sestaviti stavek, ki je kolikor toliko razumljiv. In seveda sovražni govor. Ja, to je za levico večji problem, kot so nizke pokojnine, majhne plače, prevelika obdavčenost, čakalne vrste v zdravstvu, prevelika zbirokratiziranost uprave. In še bi lahko naštevali. Njihovo fantaziranje o zdravstvu, gospodarstvu, upokojencih, varnosti ali NLB kaže, da sploh ne vedo, kaj želijo. Ampak če kar naravnost povemo: njihovi programi, ki to sploh niso, so navadno sranje. In ko se na pogajanjih pogovarjaš, da je treba spoštovati odločbe ustavnega sodišča (financiranje zasebnega šolstva), potem veš, da je nekaj zelo narobe.

Kot je za levičarske medije zelo narobe, da je s hrvaškimi nogometaši, ki so osvojili drugo mesto na nedavnem svetovnem prvenstvu v Rusiji, praznoval tudi pevec Marko Perković Thompson. Celo več. Na avtobusu, ki jih je pripeljal v središče Zagreba, in na odru so prepevali njegove pesmi. In z njimi polmilijonska množica. Pravzaprav je bil to hud udarec za medijski mainstream, ki že leta tolče po Thompsonu, da je ustaš, fašist, rasist, skrajni nacionalist. Spoznanje, da običajni ljudje bolj verjamejo pevcu, ki pravi, da ni nič od tega, ampak je povsem običajen domoljub, ki ima rad svojo državo, je pač hladen tuš za medije, ki si domišljajo, da jim morajo bralci, poslušalci in gledalci slepo verjeti, ko nekoga ožigosajo. Kaj jih pravzaprav moti pri Thompsonu?

Ne gre za to, da bi njegove pesmi opevale hrvaško domoljubje, niti za to, da so slavje zaznamovale hrvaške zastave. Najhujše zlo za multikulturne levičarje je sama domoljubna pesem, so domoljubni verzi kot taki. Levičarji sovražijo vse, kar samo diši po patriotizmu, kar samo spominja na družino, sama omemba vere je zanje škandal, kaj šele besedilo, ki opeva žrtvovanje za svoj narod in za svojo nacionalno državo. Tudi zato tako zgražanje v Sloveniji, saj obstaja bojazen, da bi Slovenci začeli razmišljati podobno, da bi se našel kdo, ki bi kot Thompson izdal uspešen album, in da bi množice prepevale: „Domoljubje imenujejo fašizem, tako branijo svoj komunizem. Prozorna demagogija.“ To so verzi iz Thompsonove pesmi „Naj se nihče ne dotika mojega dela vesolja“ v albumu „Bilo je nekoč na Hrvaškem“, kjer tudi pove svoje mnenje o maninstream medijih: „Napadajo te hlapčevska peresa, kot da oni so vasi branili. Iz luknje prišle so miši.“

Rasisti, islamofobi in ksenofobi pa so v očeh medijskega mainstreama pretekle dni postali vsi tisti uporabniki družbenih omrežij, ki so se zgražali, da se v Termah Vivat kopajo muslimanke, ki so oblečene v burkini, čeprav so tista oblačila na slikah bolj spominjala na rjuhe, tako da se jih je prijelo ime “rjuharice”. Oglasil se je tudi direktor term Metod Grah, češ da je s higienskega vidika kopanje v oblačilih bolj čisto, kot ko denimo v vodo odpadajo koža in lasje. Ampak naj razčistimo.

Terme imajo seveda vso pravico, da kot zasebna družba same določajo pravila oblačenja na njihovem kopališču. Tega jim nihče ne odreka, kakor tudi ne odreka pravice Grahu, da pove svoje mnenje. Toda tudi kopalci imajo pravico, da povedo, da jih v bazenu motijo oblečeni muslimani. Te svobode izražanja jim nihče ne sme na silo odvzeti. In če svoje mnenje delijo na družbenih omrežjih in v medijih, ki jim dajo prostor, je to njihova pravica. Prav tako je njihova pravica, da pozovejo k bojkotu obiska term, kar so nekateri tudi storili. Terme pa se morajo same odločiti, glas katerega potrošnika bodo upoštevale, da bodo dobro poslovale. Če jim več denarja prinašajo Arabke, ki se v vodi namakajo oblečene, je povsem logično, da se bodo terme rajši odpovedale normalnim kopalcem in gostile muslimanske goste. In obratno. Če so večji dobički z običajnimi kopalci, ki ne želijo čofotati v isti vodi, v kateri so bile prej “rjuharice”, bodo pač obesili tablo, da je kopanje dovoljeno samo v kopalkah. Tako pač deluje trg. Pek, ki bi prodajal črne žemlje, čeprav je večje povpraševanje po belih, bo najbrž prej ali slej propadel. Veste, ekonomija na mikro ravni je dokaj enostavna znanost: temelji na zakonu ponudbe in povpraševanja. V svobodnih družbah ponudbo s povpraševanjem določajo potrošniki, na podlagi tega pa ponudniki blaga in storitev dajo potrošniku tako ponudbo, da bo čim več zapravil. Kar pomeni, da bo več dobička, zato bodo tudi zaposleni imeli večje plače, družba pa se bo lažje širila.

Enako velja za medije, kajti tako Nova24TV kot Demokracija sta bili deležni zgražanja, da poročata o kopanju oblečenih muslimank. Zakaj bi medij pisal, da trava lepo raste, kar zanima manj kot odstotek ljudi, ne pa o muslimanskih kopalkah v termah, kar zanima več kot polovico bralcev? Če bi pisali o prvem, medija kmalu ne bi ne bral ne kupoval nihče več, kar pomeni, da bi propadel. Ampak to je že nekaj, česar levičarji nikakor ne razumejo.

Jože Biščak/Nova24TV

nazaj na vrh