Moč neveljavne glasovnice – še enkrat!

Neveljavna glasovnica Neveljavna glasovnica Foto: Gašper Blažič

Ko sem v svojem prvem komentarju »Moč neveljavne glasovnice« pisal o tem, kaj pomeni neveljavna glasovnica in kakšen pomen ima lahko, seznam kandidatov za volitve še ni bilo določen. Glede na izid prvega kroga volitev se bosta v drugem krogu pomerila Borut Pahor in Marjan Šarec, zato naj še enkrat obnovimo, zakaj je oddati neveljavno glasovnico bolje kot bojkot volitev. Povzemam del besedila iz prej omenjenega komentarja.

Kot je znano, je volilna pravica v naši državi definirana zgolj kot pravica, ne pa kot dolžnost, kar pomeni, da se neudeležba na volitvah in referendumih ne sankcionira, res pa je, da je za referendume določen kvorum, kar pomeni, da ima »prevelika« neudeležba na referendumu pravne posledice – tudi če je nek zakon na referendumu formalno zavrnjen z več glasovi proti kot za, zaradi premajhne kritične mase glasov proti referendum v praksi ni veljaven in zakon ostaja v veljavi. Za veljavnost volitev pa kvorum ni določen, čeprav se postavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi – teoretično gledano – na volišče prišel en sam volivec (no, kaj šele, če bi ta volivec oddal prazno glasovnico).

Čeprav nekateri prikazujejo ignoriranje volitev kot moralno krepost (kar v resnici ni), dejansko s svojo neudeležbo zgolj prepustijo odločanje tistim, ki odidejo na volitve. Nič drugega kot to. Z drugimi besedami: neudeležba na volitvah ni nekaj, s čimer se lahko kdo hvali, saj s tem lahko izrazi zgolj lenobo in brezbrižnost do lastne države. Čim manjša je volilna udeležba, tem manjša je stopnja legitimnosti izvoljenih predstavnikov ljudstva – kar pa po svoje v praksi ne vpliva na legalnost volitev.

Kaj pa, če se volitev vseeno udeležimo in oddamo neveljaven glas? Res je, da se tudi neveljavne glasovnice upoštevajo v masi vseh oddanih glasov. Vendar se je država v tem primeru dobro zaščitila – rezultati se izračunajo zgolj na podlagi veljavnih glasovnic. To pomeni, da tudi če bi bilo v teoriji 99 odstotkov oddanih glasovnic neveljavnih, bi bile volitve vseeno veljavne, saj bi odločal odstotek veljavnih glasovnic. Če pogledamo poročilo o rezultatu predsedniških volitev izpred petih let, lahko opazimo, da je bil delež neveljavnih glasovnic v drugem krogu precej višji kot v prvem, kar je po svoje razumljivo.

A najprej si poglejmo, kaj dejansko pomeni (ne)veljavna glasovnica. Po razlagi Državne volilne komisije je splošno načelo pri ugotavljanju izida glasovanja po glasovnicah, da ima prednost oznaka, ki je narejena tako, kot je določeno z navodilom na glasovnici (glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka, ki je pred imenom in priimkom kandidata). »Če je volivec glasoval drugače, kot je napisano v navodilu na glasovnici, je glasovnica veljavna, če je to narejeno tako, da je volja volivca jasno razvidna (drugi odstavek 76. člena ZVDZ). Glasovnica je veljavna npr. tudi:

-če je volivec eno številko obkrožil, drugo pa drugače označil  in sicer se to  upošteva kot glas za kandidata, ki je vpisan pod zaporedno številko , ki je obkrožena,

-če je volivec označil (ne pa obkrožil) zaporedno številko ali ime in priimek enega kandidata, se to šteje kot glas za kandidata, ki je označen

Neveljavna je glasovnica:

-ki je oddana prazna,

-na kateri je volivec obkrožil ali drugače na enak način označil več kandidatov

-na kateri je volivec na različen način označil več kandidatov, vendar nobenega obkrožil

-v drugih primerih, če volja volivca ni jasno izražena.«

Torej, če resno želite oddati neveljavno glasovnico, nikar ne oddajte prazne, ker boste sicer tvegali, da bo v vašem imenu glasoval nekdo drug, najverjetneje kar član komisije, ki šteje glasovnice. Pač pa glasovnico signirajte, torej označite na takšen način, da ne bo razvidno, da glasujete za katerega od kandidatov. S tem bo šla vaša glasovnica zagotovo v maso oddanih glasovnic, od vašega glasu pa nobeden od kandidatov ne bo imel koristi. Škoda le, da neveljavna glasovnica nima kakšnega pomembnega pravnega učinka, kljub vsemu pa ima lahko svojevrstno sporočilo – večja masa oddanih neveljavnih glasovnic lahko pomeni nekakšen protest volivcev. Ne glede na to, da neveljavna glasovnica nima neveljavne moči, ima pa zato statistično. Prišteti boste k volilni udeležbi, čeprav se vaš glas ne bo upošteval. Velika masa neveljavnih glasovnic pa bo govorila sama zase. Precej bolj kot neudeležba.

Torej, v drugem krogu odidite na volišče in ne bojkotirajte volitev. Glasovnico prečrtajte, če ne drugega, in oddajte v skrinjico. Tudi pravno neveljaven glas ima svojo sporočilno vrednost!

nazaj na vrh