Mitja Iršič: V živo iz studia F21: Soočenje evroposlanskih kandidatov

  • Napisal  Mitja Iršič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Mitja Iršič Mitja Iršič

Voditelj: Dragi gledalci, spoštovane gledalke, čislani intersekcionalni aktivisti, lep pozdrav iz Studia F21, kjer pravkar začenjamo s prvim soočenjem kandidatov za poslance Evropskega parlamenta. Tokrat se nam bodo predstavili vodje kandidatnih list, ki so jih predlagale državnozborske stranke SD, Levica, SDS, SAB, SMC in LMŠ. Zmago Jelinčič se je opravičil, ker se udeležuje strokovnega simpozija o veljavnosti Rapalske pogodbe, Igor Šoltes pa se mudi v Sofiji na prvem kongresu Zelene Antife – gibanja za demonizacijo gensko spremenjene hrane. Debata bo potekala takole. Jaz bom postavljal vprašanja, ki ne zanimajo nikogar drugega kot profesorje na fakulteti za družbene vede, marksistično mladino in borce NOB, kandidati pa bodo morali odgovoriti v eni minuti ali manj. Kandidate iz desnice bom v skladu s staro ljudsko šego prekinil na sredi njihove misli in jim navrgel kakšno nepovezano opazko in tako testiral njihovo zbranost. Torej začnimo.

 

Evropa se spopada z velikimi dilemami na področju globalnih geostrateških vprašanj. Na eni strani vedno bolj protekcionistične ZDA, na drugi strani ekspanzionistična Kitajska. V zvezi s tem, vas najprej sprašujem kako se bo EU spopadla s problemom sovražnega govora, specifično govorom Antonia Tajanija v Bazovici, ki je opravičeval fašiste, s podtonom ozemeljskih teženj, gospa Fajon?

Tanja Fajon: Izjava Antonia Tajanija je bila vsekakor nedopustna in celo kazniva po potencialni bodoči vseevropski zakonodaji za preprečevanje sovražnega govora, za katero se zavzemam. Ko sva bila skupaj na espressu sredi Bruslja sem mu ostro zažugala, da sladkor ne spada v espresso, saj uniči okus sveže pripravljene kave. Pogovarjala sva se tudi o fašizmu in njegovih izjavah.

Voditelj: Ga niste pozvali k odstopu?

Tanja Fajon: Nisem, sem ga pa poučila o zgodovinskem dejstvu, da je na hrvaško in slovensko Istro prišla demokracija po osvoboditvi leta 1945 in da nam ne bo nihče od zunaj ali od znotraj uničil tega zavedanja. Povedala sem mu da Istra nikoli ne bo imperialistična… pardon kapitalistična… se opravičujem italijanska.

Voditelj: Evropa se spopada z revščino in razslojenostjo. A ni tako gospa Tomić?

Violeta Tomić: Evropa je kontinent revežev. V tem trenutku med nami živi 120 milijonov ljudi pod pragom revščine. To je nedopustno. Evropa mora zopet postati Evropa antifašističnega boja na katerem temelji, ne pa Evropa kapitala. Če mi bo zaupano milijon evrov evroposlanske plače bom naredila vse, da se kapital bolj pravično porazdeli med ljudi, v skladu s svojimi pristojnostmi (katere zaenkrat še ne poznam, upam pa, da mi bodo dovoljevale prerazporejanje denarja na tak ali drugačen način).

Voditelj: Gospa Mlinar. Kontrole na meji med Slovenijo in Avstrijo ostajajo. Poleg Palestinskega vprašanja in sovražnega govora je to v tem trenutku najbolj pereča težava v Sloveniji. Kaj pravite o zadnjih ukrepih Kurzeve vlade, da še za nekaj mesecev podaljšajo poostreno varovanje meja?

Angelika Mlinar: Predsednik vlade Kurz spada med fašistično os Salvini-Orban-LePen-Wilders. Nobene potrebe ni za takšne ukrepe. S tem si desničarsko desničarska vlada nabira politične točke pred volitvami, tako da širi strah in dezinformacije, podobno kot naša opozicija, ki obmejne prebivalce ščuva proti migrantom. Val ksenofobije in fašistične retorike se širi nad Evropskim kontinentom – nihče ne ve bolje od nas koroških Slovencev kako se takšne stvari končajo. Na tem mestu bi vendarle še izpostavila govor predsednika evropskega parlamenta Tajanija, ki je nam Jugoslovanom napovedal tiho vojno s prikritimi ozemeljskimi težnjami. Stvar je resna in mislim da bi se morala naša vlada bolj odločno odzvati. Slovence nas je lahko upravičeno strah takšnih besed!

Voditelj: Gospod Zver, Viktor Orban se je distanciral od EPP-jevega spitzenkandidata Webra. Vi ste si dobri z obema. Kot vemo je vaša stranka neposredni satelit Orbanovih oligarhov, hkrati pa ste za predsedstvo EPP-ja podprli Webra. Kako boste reševali to dilemo na evropskem parketu?

Milan Zver: Mislim da ni težav če podpremo tako Manfreda Webra in hkrati ostanemo v dobrih odnosih z vlado sosednje države…

Voditelj: … oprostite, da vas prekinem, tudi če sosednja vlada prek svojih veleposlanikov napada naše novinarje? Gospa Fajon?

Tanja Fajon: V naši stranki smo jasno povedali da je svoboda govora najvišja vrednota demokratične družbe. Vmešavanje madžarske vlade v neodvisno delo naših novinarjev je absolutno nedopustno. Presenečena sem da ni bilo v Sloveniji bolj ostrih odzivov, saj gre vendarle za napad na svobodo novinarskega poklica, ki je kot nekakšna neformalna četrta veja oblasti ključna za delujočo demokracijo. Takšne poskuse vmešavanja v slovenski demokratični sistem smo zasledili že na lanskih volitvah, ko so nekateri mediji s podporo Madžarskega kapitala odkrito in izdatno podpirali skrajno desno SDS. Socialni demokrati se tudi na evropskem parketu odločno borimo proti tujemu vmešavanju v notranjo politiko držav članic, zato smo že predlagali, da se na ravni unije sprejme ostra zakonodaja, ki bi preprečevala širjenje lažnih novic in nestrpnih, rasističnih in homofobnih izjav na socialnih omrežjih, saj se zavedamo, da je večina teh posledica pritlehnega delovanja skrajno desnih populističnih evropskih vlad.

Voditelj: Blizu meje je prišlo do incidenta. Starejšega Belokranjca so ugrabili migranti. A še zaupate v delo policije? Je potrebno, da se okrepi nadzor na meji, ali da celo pride Frontex?

Violeta Tomić: Ostro protestiram proti takšnemu posploševanju. Nihče se ne sprašuje koliko Slovencev vsak dan ugrablja starostnike, pa tem mediji ne poročajo, ker se dogaja tako pogosto, da ni nikomur čudno, ko izgine kak 80 letnik. Sicer pa smo Evropejci moralno obvezani, da sprejmemo vse begunce iz Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, saj smo nad njimi desetletja izvajali vojaško agresijo, da bi se polastili njihovih bogastev. Zdaj je čas da se jim oddolžimo tako da odpremo meje, se naučimo njihovih barvitih jezikov in njih navadimo na temelje solidarnosti, pravičnosti in enakosti za katero se najbolj borimo v Levici. Ahmad Šami ni le eden. Ahmadov Šamijev je lahko več.

Tanja Fajon: Nikakor se ne strinjam s tem, da desnica takšen osamljen primer zlorablja za pridobivanje političnih točk. Razumem politično angažiranje, ko gre za resne grožnje državni ureditvi, kot je bilo v primeru Tajanijevega govora in nedopustnega pritiska Orbanove vlade na naše medije, ne pa v tem primeru, za katerega močno sumimo, da je celo simuliran, saj so naše analize na terenu pokazale, da so migranti miroljubni in si ne želijo nič drugega kot domačini – delo v javni upravi.

Voditelj: Ampak se vam zdi da policija dela dobro gospa Joveva?

Irena Joveva: *ljubek nasmeh* Pred oddajo sva se dobila s šefom Šarcem. On postavlja nove paradigme vladanja, ste vedeli? No torej, njemu se mu zdi da policisti najbrž delajo dobro, v nekaterih primerih pa ne tako zelo dobro. Jaz bi se s tem kar strinjala.

Voditelj: Ko sva že ravno pri vašem šefu, kakšen je vaš odziv na to, da ni hotel imeti govora pred predstavniki Evropskega Parlamenta?

Irena Joveva: To je nova paradigma vladanja. Novi vzorci. Politiki novega kova ne želimo iskati podpore na mednarodnem odru, ampak jo najdemo znotraj sebe. Tisti z izkušnjami so že bili preizkušeni. Zdaj je čas za nas nepreizkušene, da se preizkusimo. Ker ne vemo veliko to pomeni, da se bomo veliko naučili. Če bomo zato plačani še toliko bolje. Čas je za novo generacijo.

Voditelj: Gospa Mlinar vam se zdi Šarčev ne Evropskem parlamentu pravilen?

Angelika Mlinar: Seveda ne! Jaz bi takšno priložnost z veseljem izkoristila za to, da Evropi povem kako desničarsko desničarska vlada moje druge domovine na Dunaju nepravično in po nepotrebnem zapira meje z Slovenijo. Prav tako bi izpostavila še Tajanijev govor in Hrvaško nespoštovanje mednarodne arbitraže. Če bom prišla v parlament kot Slovenka bom o tem vsak dan govorila, od same hvaležnosti, do domovine, ki mi je dala ne le kri ampak tudi milijon evrov.

Voditelj: Gospod Perič, če se vrnemo k problemu beguncev na meji in vedno več incidentov, do katerih prihaja, mislite da policija dela dobro in tudi ali mislite da se je z begunsko problematiko ustrezno odzval prejšnji premier, se pravi šef vaše stranke?

Gregor Perič: Smo v koaliciji, kjer je treba držati skupaj – kar še posebej velja za nas v SMC-ju – tako da seveda policija deluje dobro, kako bi sploh lahko bilo drugače? Glede problematike na meji pa naj izpostavim le to, da smo volitve izgubili samo zato ker smo postavili žico in ne kot se širijo zlobne govorice, da je naš šef le jamral namesto da bi iskal rešitve. Postavitev žice se je izkazala za pravilno. To da smo v stranki z njo lepo zaslužili je le pozitiven stranski učinek in primer dobre prakse krožnega gospodarstva. Seveda smo moralno na strani Levice – žica nam ni všeč, a smo Alde liberalci tudi realisti in se zavedamo, da se moramo včasih pretvarjati, da si ne želimo beguncev.

Voditelj: Pretvarjati?

Gregor Perić: Uporabil sem napačno stavčno zvezo. Mislil sem reči da smo Alde liberalci realisti in se zavedamo, da moramo včasih delati tudi stvari, ki si jih ne želimo.

Voditelj: Vprašanje za vse. Evropsko prebivalstvo se nezadržno stara. Demografska slika za naslednja desetletja ni rožnata. Kakšne reforme pokojninskih sistemov potrebuje Evropa?

Gregor Perič: Če ameriške internetne multikorporacije obdavčimo s 70 odstotnim pavšalom na vse dobičke smo s tem zakrpali vse luknje v pokojninskem sistemu, pa nam ostane še dovolj za počitnice na Malem Lošinju. Temu v stranki strokovno pravimo ‘guglnomika’. Preizkušeno deluje.

Tanja Fajon: Ostaja še ogromno rezerv pri črpanju denarja enoprocentnikom. Veliko ljudi je akumuliralo kapital, pa ga ne potrebujejo. Pri socialnih demokratih in v evro-poslanski skupini S&D smo prepričani, da je rešitev odvzem odvečnih sredstev, tistim ki imajo preveč in redistribucija premoženja k tistim, ki imajo premalo. Pravično razporejanje denarja je ključ ne le do uravnoteženega pokojninskega sistema, ampak tudi do socialnih podpor, ki bodo izenačene z minimalno plačo.

Angelika Mlinar: Prihajam iz države, kjer imajo državljani visoke pokojnine, jaz pa sem bila evroposlanka te države. Če me državljani moje domorodne domovine izvolite v evropski parlament bo to prvi korak k vzdržnim pokojninam, kot je bila izvolitev Mirana Potrča leta 2008 prvi korak k rasti delnic, ki smo jim danes priča.

Milan Zver: Če ne bomo nič ustvarili potem tudi pokojnin ne bo. Za močno socialno državo potrebujemo močno gospodarstvo, ki…

Voditelj: Gospa Tomić se s tem strinjate? Res potrebujemo močno gospodarstvo?

Violeta Tomić: Slovenija že ima močno gospodarstvo. Ustvarjajo ga pridni delavci, ki so se pri nas brezplačno izšolali. A gospodarske družbe ustvarjajo rekordne profite, delavci pa delajo za minimalce! To je nevzdržno. Moto moje evro-kampanje je tudi: Direktorje in lastnike družb na minimalce! Evropska levica se zavzema za participacijo delavcev pri dobičku podjetij po pravični formuli – delavcu 10 procentov, lastniku 5 procentov, benevoletnemu državemu aparatu 85 odstotkov. Le tako se bomo približali idealu samoupravnega socializma pod katerim smo bili svetovna velesila.

Irena Joveva: Jaz sem še mlada in ne vem veliko o pokojninah. Ampak prijateljica mi je povedala, da se mi ni treba sekirat, ker zaslužim 2500 evrov na mesec. Povedala mi je tudi, da jih bom zaslužila še enkrat toliko, tudi če ne bom evroposlanka. Vse kar moram narediti – tako mi je povedala – je to, da še naprej vztrajno na pručki poročam iz Trstenjakove ulice. Zaupam ji, saj sva res dobri prijateljici.

Voditelj: Spoštovani gledalci, spoštovane gledalke s tem zaključujemo prvo omizje kandidatov za evroposlance. Naslednji teden začnemo z dvoboji ideološko sorodnih strank. Prva se bosta spopadla Dominika Švarc Pipan in Luka Mesec v srečanju, ki smo ga poimenovali Lov na rdeči oktober.

Hvala za pozornost in smrt vsem fašizmom, svoboda multikulturni družbi.

nazaj na vrh