Metod Berlec: Berlinski zid je bil prebit proti zahodu Izpostavljeno

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Metod Berlec Metod Berlec

Seveda je berlinski zid 9. novembra 1989 padel proti zahodu, saj so si vzhodnonemške množice želele iti na demokratični in bogati zahod.

 

V preteklih dneh smo se spominjali tridesete obletnice padca berlinskega zidu. Po množičnih zborovanjih in protestih, zahtevah po svobodi in demokraciji, množičnih pobegih iz vzhodne komunistične Nemške demokratične republike v zahodno demokratično Zvezno republiko Nemčijo je 9. novembra 1989 pod pritiskom nezadovoljnih vzhodnonemških množic padel berlinski zid, ki je ločeval Berlin na dva dela. Seveda je padel proti zahodu, saj so si vzhodnonemške množice želele iti na demokratični in bogati zahod. S tem je bila raztrgana železna zavesa, ki je delila Evropo na dva dela.

Padec berlinskega zidu je bil sestavni del procesa, ki je zajel srednjo in vzhodno Evropo, saj je imela dovolj sovjetskega komunizma in socializma, ki je teptal temeljne človekove pravice in ljudi delil na prvorazredno komunistično nomenklaturo in drugorazredne, ki so bili enaki v revščini. Slovenija je bila s slovensko pomladjo znotraj še vedno socialistične Jugoslavije del teh sprememb. Glavni generator demokratičnih sprememb pri nas so bile v letu 1989 novonastale opozicijske politične zveze, ki so se proti koncu leta združile v Demokratično opozicijo Slovenije – DEMOS pod vodstvom Jožeta Pučnika.

Generator sprememb pa nikakor ni bila vladajoča republiška komunistična garnitura pod vodstvom Milana Kučana, ki se je le prilagajala zahtevam ljudi, ki pa so imeli dovolj »socializma s človeškim obrazom«. Zato se mi je v soboto zdelo prav abotno, ko sem po dolgem času kupil Delo in v njegovi Sobotni prilogi zagledal intervju z zadnjim partijskim šefom Kučanom s sprenevedavim naslovom »Zid se ni podrl samo na vzhod, ampak tudi na zahod«. No, še dobro, da so v isti prilogi za protiutež objavili spomenico Katedrale svobode z naslovom »Danes bo že jutri včeraj«. V njej so intelektualci iz kroga nekdanje Nove revije pod vodstvom Dimitrija Rupla in Petra Jambreka napisali konsistentno analizo nezavidljivega stanja, v katerem se je znašla Slovenija tri desetletja po padcu berlinskega zidu. Po njihovo so »za preboj iz tradicije zaostajanja na voljo dve poti: nova/velika razvojna koalicija ali nove volitve«.

Opomba: Komentar je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.

nazaj na vrh