Marjan Šarec, kralj imitatorjev med politiki - politično truplo v politiki?! Izpostavljeno

  • Napisal  Vane K. Tegov / vfokusu.com
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Vane K. Tegov Vane K. Tegov

Kaj je pravzaprav Predsednik Vlade Republike Slovenije po definiciji? Predsednik Vlade Republike Slovenije je politični vodja Vlade Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Republike Slovenije in ga potrdi Državni zbor Republike Slovenije v skladu z Zakonom o Vladi RS vodja Vlade Republike Slovenije. 

 

Marjan Šarec je predsednik vlade ali kako? Definicija Marjana Šarca: Marjan Šarec  je slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik. Kaj je ta trenutek najbolj od vsega tega?

Igralec? Ni. Kljub končani AFRFT. Igrati ne zna, vsaj videli ga nismo igrati vlogo iz nabora literarnih dramskih likov, ki bi lahko pokazali in dokazali njegovo igralsko znanje in seveda težo v igralski srenji. Radijski novinar.Ni. Razen nastopa na radiu poleg Saša Hribarja v radio Ga-Ga. Če je gaganje novinarstvo potem je Küčan papež. Pa ni ne Šarec novinar in ne Küčan papež.

Imitator?! Ja. Posebej če sebe imitira, ko je na kakšni vaški veselici na traktorski prikolici namesto odra. To pa. Obvlada. Naklada. Obvlada imitacije tistih, ki jih nikoli ne bo dosegel v ničemer, še najmanj v politiki. Edino Hitlerja. Samo v oponašanju in ne v politiki. Hitler je obvladal in vladal z polovico Evrope, Šarec pa s polovičko Kamnika, predvsem primestni del.

Politik?! Ja, eden redkih ki zna in zmore zasrati  vse česar se dotakne ali poskuša. In kaj je zasral? Na katerih področjih in v čem je bistvo zasranosti?

Prvo in v resnici najbolj zasrano področje je politika sama. Uničil je politično komunikacijo samo. Komunicira ne, on kriči, on ne pove on se dere, on ne daje mnenje on ga vsiljuje, on ne pove po resnici on se zlaže kot slab šolar, on ne pove resnico on si jo omisli, on ne pozna miselne sklope, on spravi iz sebe nebuloze, on se ne šali on pove šarcizem (neumen dovtip brez vsebine). On ni on, on je niče.

Drugič, zasvinjal je državo z vsem kar ne sme biti. Zasvinjal in zasral je varnost državljank in državljanov  z ne varovanjem tega najsvetejšega v sodobnem svetu, varnost lastnine in življenja samega. To počne tako, da ne počne nič in ne dovoli, da se sistem neguje in deluje v prvinah, za katere imamo organe  v sestavi. On preko Boštjana Poklukarja, svojega oprode za notranje zadeve  v ministrski preobleki  zavira delovanje države na ohranjanju nje same. Imamo schengensko mejo, je pa manj meja kot meja v kakšni banana republiki. Z neizvajanjem naloge policije in s tem države prispeva k njenemu morebitnemu skorajšnjemu razkroju. Propustna je na vsakem koraku, policiji odsvetuje izvajanje kompetenc, izvajati morajo dela, za katero niso registrirani, kot je »taksi« služba, ravnanje z bolnimi z nalezljivimi boleznimi, celo, če karikiram do konca, pred kratkim so nabavili 60 belo modrih »taksi« vozil z pomenljivim nazivom  modela Kadjar, zaradi bolj pristnega »domačega« počutja do prve namestitve. Se pripravljajo proti volji naroda, državljank in državljanov sprejeti in seveda udobno namestiti nove uboge »horde« potentnih spermalnih« bomb« za  napadanje naših žensk  in izrabe po živalsko in vse v  smislu dobrodošlice ter širokosrčnosti na naših tleh.

Ne dovoli samo organiziranost  državljanov za zaščito meje in države. Domoljubu Damjanu in njegovim kolegom, ki žrtvujejo svoj čas in denar z srcem za domovino, pa preprečujejo da se približajo meji, ki ni zaščitena. Celo sami policisti v obmejni patrulji  jih vržejo na pokrov od avtomobila z  orožjem in z  bojnim strelivom  v stanju pripravnosti  izvajajo nekaj za kar ne vedo kaj izvajajo, vmes pa mimo jih peljejo avti  z potniki, ljudmi  z ne vedno  poštenimi nameni ali celo z nezakonitimi migranti. Važno je silo in prisilo izvajati nad  lastnimi državljani, tu pa je pogumen on in tisti ki daje neposredne ukaze. Višek »junaštva«, pri politično   nekompetentnih teletih z pooblastili, ki jih ne razumejo. S temi dejanji nevednosti, ali načrtne nevednosti v škodo državi in v prid kratkoročne koristi spreminjajo državo v »sprehajališče«  na dveh nogah v samo notranjost države kot je bilo za zaznati v  preteklih desetih dneh v okolici Domžal, Moravčah, Otiškem vrhu in še kje.  S tem dovolijo ogrožanje, zdravja, ekonomije, ki nas stane bistveno več še posebej zaradi nejasnosti in   pomanjkanje vizije kako rešiti trenutno stanje in kasneje sistemsko.  Namesto sprehajanja tujih invazivnih hord napumpanih lenuhov in mentalnih idiotov o tem, da se bodo imeli lepo, rabimo sprehajališča med krošnjami, kot je bilo nedavno  tega odprto na Štajerskem, ki sočasno ponuja lepote in se služi denar. To je za nas prava stvar.

Tretje, kar  je zasral je  obrambni sistem države. Smo država članica zveze Nato. Ja, smo. In to je vse. Drugega nič. Vsa čast izjemam,  ki že več kot 15 let  v oddaljenem Afganistanu v okviru NATO enot počnejo nekaj, kar rešuje čast Sloveniji. Drugače pa minister Kalgon, pardon Karl Erjavec veselo pogrkava, obljublja že drugi mandat pokojnine preko svojega sindikata, pardon stranke od  tisoč evrov, vojaki hodijo z razpadajočimi  obuvali po svetu, jim  sunejo bojno strelivo, mentalno uničuje pripadnike profesionalnega vojaškega sestava v najbolj plodnih in ustvarjalnih letih in jih ozmerja za lažnivce. Gospod Kalgon (zato ker je vse v enem, minister za vsa področja od smetarskega, vojaškega, pravosodnega področja in še in še). Seveda uživa v lastni nesposobnosti ob odločnem kritju  s strani predsednika vlade, ki ga seveda rabi kot Sahara vode za obstoj vlade za vsako ceno, cena ki pa je zelo visoka. Da že dolgo neizpolnjujemo zaveze do NATA o nujnosti namenjenega denarja iz BDP v višini  dveh odstotkov, ampak  0,87 %, kar je smešno in vsekakor med resnimi članicami  tudi posmeha deležno. Zaradi lasnega preživetja Šarca kot predsednika vlade Karel ministruje in po reki ugodja v škodo države pluje in nove politične kuje. Upajmo da bodo dokončno spregledali njegovi sindikalisti, pardon upokojenci in mu ne bodo dovolili še enkrat biti sestavni del komplota za uničenje še ne 30 let stare, mlade slovenske države.

Četrto, kar je zasral in zasvinjal do konca, je slovenska zunanja politika. To je poleg lastne indolentnosti in bebavosti, kar se zunanje politike tiče, zaupal, bolje rečeno v »trgovinskih«  pogajanjih ob sestavljanju vlade iztržil nekoč novi obraz z profesuro v politiki, dr. Miro Cerar. Moram priznati, pravzaprav moram biti » pravičen« pri porazdelitvi »uničevanja« slovenske zunanje politike in jima dovoliti, da si »uspeh« delita na pol. Marjan vseved je pokopal sebe v zunanji politiki isti trenutek, ko je odpovedal napovedan in pričakovan  nastop v EU parlamentu, češ ni nobenega »haska«, če bo on govoril pred prazno dvorano in pred 500 milijoni TV gledalci v Evropi. Še norci so onemeli pred to drzno  in v nebo vpijajočo neumnostjo brez možnosti na popravni izpit, kot je bil primer v njegovi lesarski šoli. In ga ni več zunanje politično opaznega in  zaznavnega  razen pri skupinskih fotografiranjih pa še to  nekje zadaj in v kotu tako da še na prste more stati in glavo kot želva stegovati. Terapijo in celjenje ran si privošči v družbi podobnih balkanskih političnih in diplomatskih »loserjev«, kot sta Zaev in Vučić. Pa še domišljav je povrh vsega. Tu mu diplomatski impotentnež Miro Cerar samo asistira, tu pa tam mu dovoli obiskati kakšno obskurno diplomatsko tretje ligaško konferenco z zasedbo, ki ni primerljiva  in primerna za zunanjega ministra. Važno je da je Zahodni Balkan pokrit in se lahko pogovarjajo v nekakšnem »jugoesperantu« in obujajo spomine  na ekskurzije in čase skupne njima »ljube« države. Še bolgarski Boyko Borisov nima časa, četudi nima neke pretirane diplomatske »gneče«.  Diplomatski »neuspeh« je drugo ime za slovensko zunanjo politiko, diplomatska obstranca ali marginalca na tem področju je njuna legitimacija.

In kaj se zgodi z takšnim » uspešnem« premierjem in njegovim oprodam, pardon ministrom? Enako kot v situacijah  v živilskih  trgovinah  kot se ravna z blagom z pretečenim rokom ali hitro pokvarljivimi izdelki. Staknejo glave se zmenijo in sledi akcija. V primeru politike, kot je ta ki jo sestavljajo  instant politiki, se pač zgodi nujno potrebna akcija odstranjevanja  pokvarjenega političnega »blaga« ali drugače imenovana politična trupla  na politični sceni. Usmrajenosti  je preveč, zasranosti prav tako.

Še malo da se dokončajo posamezni politični procesi (beri kraje in ropanje  s strani globoke države in sektorskih  združb ali mafij). Ko se to dokonča pride čarovnik MK z vžigalicami in pokvarjeno robo z pretečenim rokom zažge, počaka in na koncu ostane samo pepel. Politično prizorišče rabi  nove »vojake«.  Politični »inženirji« globoke države pa polne roke dela in spet na novo ekipiranje. Ostanejo drugoligaši ali politični nedonošenčki, ki so jih potisnili v prve vrste.

To je večkrat ponovljen scenarij. Ali bomo mirno opazovali delo zlih rdečih sil murgelskega kurjača, kako uničujejo, kar je kar je normalno, potrebno, slovensko in evropsko na Slovenskem? Nič  mečkat, nič stat, nič spat.

Zbudi se Slovenija!

nazaj na vrh