Kavarna Hayek : Precz z komuną! (Dol s komunizmom!)

  • Napisal  Kavarna Hayek
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: Olek Remesz / Wikipedia

Poljski levičarji imajo zadnje dni peno na ustih, vrstijo se napadi panike, vročica postaja njihovo normalno stanje. Kako tudi ne, ker njihovih idejnim voditeljem in potomcem grozi, da bodo izenačeni z običajnimi državljani. Večina tega seveda ni navajena, nekako ne gre skupaj z njihovim konceptom in življenjskim stilom, saj so bili navajeni, da so si kar vzeli, kar naj bi jim pripadalo. Poljski parlament je namreč sprejel zakon (veljati bo začel oktobra 2017), s katerim je drastično znižal pokojnine pripadnikom nekdanje komunistične tajne policije in izpostavljenim komunističnim funkcionarjem.

Njihove pokojnine so znašale od 1.400 do 2.700 evrov, medtem ko povprečna poljska pokojnina znaša okoli 470 evrov. Znižali bodo 32.500 pokojnin, te pokojnine bodo po novem med 340 in 550 evrov. Skratka, precej hud udarec za ljudi, ki so nekoč sistematično kršili človekove pravice in prisegali partiji. Poslanci vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) so izglasovanje zakona pospremili z vzkliki »Dol s komunizmom!« (»Precz z komuną!«), opozicijske in levičarske stranke, ki se po zadnjih volitvah sploh niso uspele prebiti v parlament, pa so šle na ulice in celo blokirale vhod vanj. Bil je to poskus državnega udara (nekaj podobnega se je leta 2013 zgodilo v Sloveniji), vodenega iz ozadja, za njim so stale stare strukture, ki se bojijo za svoje privilegije.

Poljska je na udaru od kar je na volitvah zmagala stranka Zakon in pravičnost. Napadajo jo tako evropski levičarji (S&D), kot evropski desničarji (EPP), slovenski poslanci (tako z levice kot desnice) pa pri teh napadih aktivno sodelujejo. Najprej zaradi ustavnega sodišča, ko je domoljubna PiS spremenila zakon o ustavnem sodišču, ki ga je prejšnja koalicija PO-PSL izglasovala tik pred volitvami 2015 in ga prilagodila sebi v prid. Ker se Poljaki (PiS) niso uklonili, so evropski poslanci izglasovali sramotno resolucijo o Poljski.

Podobno se dogaja zdaj. Levičarji sicer pravijo, da so šli na ulice zaradi vladnega predloga novih pravil poročanja iz parlamenta in spornega načina potrditve proračuna. No, protestniki pravijo, da vlada omejuje pravice novinarjev in svobodo govora, a ta pravila se bistveno ne razlikujejo od pravil, ki veljajo drugod po Evropi. Sporen način potrditve proračuna pa naj bi se zgodil, ker so o njem glasovali v manjši dvorani. Zakaj? Ker je okoli 30 opozicijskih poslancev blokiralo glasovanje tako, da so zavzeli govorniški oder v glavni dvorani in se niso hoteli umakniti. Na Poljskem gre za šolski primer delovanja levice: ko ne obvelja njihova, ko so ogroženi njeni interesi in privilegiji, začno z nasilnim rušenjem oblasti. Pri tem jim s selektivnim poročanjem asistirajo mainstream mediji (MSM). Tokrat so se zgražali, da je policija uporabila silo. Kaj je policija počela, ko je prejšnjo koalicijo vodil zdajšnji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, smo že pisali, posnetke pa si lahko ogledate tukaj in tukaj (kako je policija po ukazu Tuskove vlade streljala na ljudi).

Seveda so vladajoča antikomunistična in evroskeptična PiS in njihovi podporniki s strani medijskega mainstreama označeni za fašiste, protestniki pa sebe razglašajo za antifašiste. Pravzaprav je PiS že ves čas, odkar vlada, označena kot fašistična vlada, češ da je na volitvah 2015 prišlo do fašističnega državnega udara. No, »težava« je, da antifašisti, ki niso istočasno tudi antikomunisti, sploh ne razumejo bistva problema fašizma, ker ne vedo, kaj ta (zgodovinski) pojem sploh pomeni, zato sploh ne preseneča, da je njihov »antifašizem« neverjetno podoben fašizmu. Ljudje, ki podpirajo svobodo in se borijo proti fašistični ideologiji, morajo biti hkrati goreči antikomunisti, ker bodo drugače zgolj »koristni idioti« tistih, ki z njimi manipulirajo.

V svetu je danes antifašizem najbolj priljubljen pojem za lagodno diskreditiranje desnice ali drugače mislečih. Njegova politična vsebina (če sploh ima kakšno vsebino?) je tipično demagoška: »Jaz sem antifašist in če nisi enakega mnenja kot jaz, si – fašist.« Torej, če ne podpiraš, da se razne LGBT skupnosti financirajo z davkoplačevalskim denarjem, si fašist; če si nasprotnik splava, si fašist; če si »navijač« Donalda Trumpa, si fašist; če želiš omejiti privilegije »bolj enakih med enakimi«, si fašist; če meniš, da bi morala Jasna Murgel govoriti boljšo slovenščino, si fašist; in tako naprej. Uporaba antifašizma je neverjetno raztegljiva. Če se poteguješ za delovno mesto v javnem sektorju, je dovolj, da si antifašist. To te kvalificira za vse, sploh ne rabiš dokazovati svojih sposobnosti. Tisti, ki odloča, ali boš dobil službo ali ne, tvega, da bo označen za fašista. Kajti, če odkloniš antifašista, si fašist. Logično, ni kaj. Tako je danes v Sloveniji, po Evropi in drugod po svetu.

Kavarna Hayek

https://kavarnahayek.wordpress.com/2016/12/19/precz-z-komuna-dol-s-komunizmom/

nazaj na vrh