Gorenak: Še dva razloga, zakaj Klemenčič ne more postati komisar za človekove pravice v EU

  • Napisal  dr. Vinko Gorenak
Uspešno je prestal interpelacijo, sedaj se že ozira za novo službo v EU. Uspešno je prestal interpelacijo, sedaj se že ozira za novo službo v EU. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Implementacija, ali bolj po slovensko, prenos evropskega pravnega reda v nacionalno zakonodajo je načeloma precej enostavno delo vsakega ministra, tudi Klemenčiča. Ko na nivoju EU sprejmejo določeno »direktivo«, kot temu učeno rečejo, nastopi določeno časovno obdobje, ko morajo vse države članice EU to preprosto prenesti v svoj pravni red.

Točneje povedano: vsebino direktiv morajo poenostavljeno povedano »prepisati« v nacionalne zakone. Kar se tiče postopka v Državnem zboru, je ta običajno precej enostaven. Čim Vlada RS zapiše, da gre pri noveli zakona za prenos direktiv v naš pravni red, je postopek precej enostaven. Načeloma temu ne nasprotuje niti opozicija, zato govorim o precej enostavnem delu ministrov. Če država članica EU v določenem roku tega ne opravi jo čaka tožba pred Sodiščem EU in običajno tudi kazen.

Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu je bila sprejeta 03. 04. 2014, države članice pa so imele čas do 22. 05. 2017, da jo prenesejo v svoj pravni red. Direktiva je namenjena čezmejnim zahtevam za vse preiskovalne ukrepe med državami članicami, torej za vse oblike čezmejnega pridobivanja dokazov v EU in za vsa kazniva dejanja. No rok za njen prenos v naš pravni red je torej potekel 22. 05. 2017 – minister Klemenčič pa nič.

Z nepravočasnim prenosom je postavljeno pod vprašaj celotno slovensko sodelovanje v čezmejnem pravosodnem sodelovanju. Če pomislimo na kazniva dejanja s področja terorizma ali kazniva dejanja s področja finančne in bančne kriminalitete, lahko zaključimo, da je zato Slovenija otok znotraj EU, ki na tem področju ne more sodelovati z drugimi državami članicami EU.

Komisija EU lahko zoper Slovenijo že sproži postopke pred Sodiščem EU, ki lahko Sloveniji naloži plačilo kazni. Za prenos direktive je bilo tri in pol leta časa, pa se ni zgodilo nič.

Direktiva 2012/29/EU dne 25. 10. 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, bi morala biti prenešena v slovenski pravni red do 16. 11. 2015. Direktiva uvaja vrsto dodatnih pravic za žrtve kaznivih dejanj. Tudi ta direktiva ni prenesena v naš pravni red – minister Klemenčič pa nič.

To postavlja žrtve kaznivih dejanj v položaj, kjer bi se lahko teoretično sklicevale na direktivo pred slovenskimi organi pregona in pravosodnimi organi. S tem se zadevne organe postavlja v situacijo, kjer bodo morali diskrecijsko (brez zakonske podlage in kot kršitev načela enakosti) odločati o priznavanju teh pravic. Seveda pod pogojem, da žrtev direktivo sploh pozna. V večini primerov gre šteti, da verjetno žrtve kaznivih dejanj (brez izrecne zakonske podlage in prenosa direktive v slovenski pravni red) svojih pravic sploh ne bodo poznale, niti jih bodo na te pravice opozorili pristojni organi.

Komisija EU lahko zoper Slovenijo tudi v tem primeru, sproži postopke pred Sodiščem EU, ki Sloveniji lahko naloži plačilo kazni. Za prenos direktive je bilo tri in pol leta časa, pa se ni zgodilo nič.

Odgovornost za nastalo situacijo je izključno na strani ministra Klemenčiča, ki želi postati komisar za človekove pravice v EU. Upam in pričakujem, da bodo odločevalci o njegovi kandidaturi pravočasno izvedeli tudi to.

Vir: blog

nazaj na vrh