Dr. Milan Zver za Demokracijo: Sporočilo z Malte: Politična klima v EU se izboljšuje

  • Napisal  Dr. Milan Zver
Tokratni kongres Evropske ljudske stranke (EPP) je bil na Malti. Tokratni kongres Evropske ljudske stranke (EPP) je bil na Malti. Foto: EPP

Tokratni kongres Evropske ljudske stranke (EPP) je bil na Malti, majhni otoški državi na samem jugu Evrope, ki med drugim predseduje Svetu Evropske unije. Najvišje srečanje Evropske ljudske stranke je gostil Simon Busuttil, nekdanji evropski poslanec, eden perspektivnejših politikov EPP.

Sedaj je vodja največje opozicijske stranke Partit Nazzjonalista v tej državi, ki ji, kot je znano, vlada skorumpirana levica. V t. i. panamskih dokumentih so namreč odkrili celo ministra vlade.

Različne struje v Evropski ljudski stranki

Ni skrivnost. V EPP je kar precej struj, ki kljub dokazani enotnosti stranke (EPP v evropskem parlamentu glasuje najbolj enotno), ki jo vodi Joseph Daul, včasih različno dojemajo politično stvarnost. Na kongresu so nekateri odločno kritizirali populiste in demagoge, drugi, zlasti Orban, Janša, Tusk itd., pa so poudarili, da se je treba z njimi soočiti s konkretnimi vsebinskimi argumenti, ne z očitki. Janša je denimo dejal, da mora EPP spet navdahniti delovanje evropskih institucij, ne pa da se dogaja obratno. Dostikrat se tudi na nacionalni ravni zgodi, da se vladajoča stranka »etablira«, izgubi svojo izvirno svežino in se preda uradniški logiki, kar je na prvi pogled enostavnejše, na dolgi rok pa zanjo porazno. EPP in njene članice si tega preprosto ne morejo dovoliti, če želijo ostati glavni branik Evropske unije in demokracije. Osvoboditi se morajo vpliva birokratskih struktur in znova, inovativno in kreativno, to je iz lastnih potencialov, ki niso majhni, zagnati evropski projekt. To bo mogoče seveda z izboljšanimi ukrepi, odločnimi dejanji − in predvsem na simbolni ravni − z drugačnim jezikom. Lažna politična korektnost napravi več škode kot koristi, je na kongresu menil tudi Orban, čigar govor je zelo odmeval; mnogim pa seveda ni bil všeč. A je svoj govor sklenil optimistično, češ da je kongresna samorefleksija EPP nadvse koristna, saj pomeni začetek novega. In res, čutiti je bilo, da so se tendi, ki zadnja leta niso bili ugodni ne za EPP ne za EU, obrnili.

Evropski projekt utemeljen na razumu

A konkretnejši premik zahteva tudi določene kulturne vzvode ali predpogoje, za katere menim, da jih Evropa ima. Če ne drugače, pomagajo vsaj tako, da dolgoročno kljub posameznim stranpotem postavijo stvari na pravo mesto. Dejstvo je, da se različne kulture različno odzivajo na negotovost, npr. na krizo. Vsi jo sicer skušajo premagovati, a so v teh prizadevanjih tudi značilne slogovne in vsebinske razlike. Po nekaterih raziskavah sodeč se nekatere kulture zatekajo k striktnemu podrejanju obstoječim pravilom in avtoritetam, drugi se v takih razmerah še bolj predajo religijskim sistemom ali kolektivističnim ideologijam, tretji pa poskušajo negotovost premagati z razumskim, metodičnim pristopom, pri čemer čustva običajno potisnejo v drugi plan. Verjamejo v moč racionalne presoje človeka, da je sposoben reševati stvari v danih okoliščinah. Čeprav gre deloma za teoretični konstrukt, bi lahko rekli, da je slednji pristop bolj tipičen za našo zahodno civilizacijo, še posebej za njen zahodni in severni del. O tem, da je t. i. bizantinska kultura drugačna od evropske, je denimo pisal že Albin Prepeluh pred domala sto leti. Danes je iskanje kulturnih podmen za razumevanje politik in ravnanj znova na mestu. Mislim, da evropski racionalizem lahko unijo znova postavi na njene tečaje!

Čemu ta razmislek? Ker se mi zdi, da bi lahko bil uporaben pri razlagi evropskega načina soočanja s politično krizo oziroma njenim premagovanjem. Evropska unija lahko pade v določeno krizo, je lahko vržena s tečajev, a le začasno, dolgoročno je ne more uničiti nobena, saj ji sledi smiseln, racionalen odgovor.

Celoten komentar preberite v reviji Demokracija!

 

nazaj na vrh