Dr. Matjaž Steinbacher v Demokraciji: Evforija z imenom bitcoin

  • Napisal  Demokracija
Strm vzpon bitcoinov in drugih kriptovalut je do sedaj ustvaril tudi marsikatero uspešno poslovno zgodbo. Strm vzpon bitcoinov in drugih kriptovalut je do sedaj ustvaril tudi marsikatero uspešno poslovno zgodbo. Foto: Demokracija

Nobenega dvoma ni, da so kriptovalute in bitcoini prava borzna uspešnica zadnjega časa, tudi zadnjih let.

Marsikaj smo lahko slišali s tem v zvezi; od tega, da gre za denar, ki bo barabinskim bančnikom z Wall Streeta spodrezal krila, do tega, da je to denar, ki je zgrajen po volji svobodnih trgov, ali pa tega, da gre za kolektivno zablodo in preprosto prevaro, kot se je izrazil direktor investicijske banke JPMorgan Chase Jamie Dimon, sicer goreč nasprotnik kriptovalut. Ni kaj, pogledi na prihodnost bitcoinov in drugih kriptovalut se močno razlikujejo. Če ste na tem področju popoln analfabet, boste kaj hitro ugotovili, da je odnos do kriptovalut odvisen od tega, s kom govorite − ali s finančnikom in z ekonomistom, ki bosta temu v principu nasprotovala, ali z računalniškim zanesenjakom, ki vam bo ves navdušen razlagal o njihovi svetli prihodnosti. Vse pa se bo vrtelo okoli dveh temeljnih vprašanj: ali je bitcoin ali katera druga kriptovaluta lahko valuta prihodnosti in kakšna je sploh njegova »poštena« cena. Ta čas se cena bitcoina giblje okrog 8.000 dolarjev. Sam delim mnenje finančnega sveta, da gre za enega največjih borznih balonov, ki utegne doživeti svoj bridki konec, da pa bodo določene tehnološke rešitve našle svoje mesto v okvirih siceršnjega finančnega sistema.

Bitcoin v službi denarja

Kaj je bitcoin? Z enim stavkom ga lahko opišemo kot virtualno valuto, virtualni denar, katerega ambicija je postati globalna valuta. Bitcoin in druge kriptovalute se od siceršnjega finančnega sistema razlikujejo po tem, da gre za anonimne transakcije, ki potekajo neposredno med uporabniki in mimo uveljavljenega bančnega sistema. Četudi je na trgu ogromno kriptovalut, njihovo število pa iz dneva v dan raste, pa je bitcoin prva in največja od njih, zaradi česar je postal kar sinonim za kriptovalute. Samo ozadje njegovega nastanka je zavito v tančico skrivnosti. Kar vemo, je samo to, da se je 18. avgusta 2008 registrirala spletna domena bitcoin.org, pod katero je napisano ime Satoši Nakamoto, za katerega pa se v bistvu sploh ne ve, ali je dejanska oseba ali ne.

Četudi si njegovi snovalci to mrzlično prizadevajo, pa bitcoina in drugih kriptovalut seveda ne moremo istovetiti z denarjem, kot ga poznamo, saj ne izpolnjuje nekaterih temeljnih funkcij denarja. Zakaj? Uporabniki pri denarju morda še najbolj cenimo to, da je plačilno sredstvo. Nujni del tega je, da je njegova uporaba splošno sprejeta. Bitcoin je tukaj še povsem na začetku, saj nam izredno omeji že nakup jutranjega zajtrka. Tretja od temeljnih funkcij denarja je, da je ohranjevalec vrednosti, kar je pomembno pri varčevanju. Bitcoin tudi tukaj nikakor ni nedolžen, saj v posameznem dnevu brez problema zaniha tudi za 10 odstotkov. To kaže na njegovo izredno nestabilnost, ki pri denarju nikoli ni bila zaželena. Tolikšne nestabilnosti in nihanja v svoji vrednosti namreč ne vidimo niti pri najbolj nestabilnih valutah. V bistvu so skozi zgodovino kot denar nastopale predvsem tiste dobrine, ki so izkazovale vsaj neko mero stabilnosti. Prav gotovo bi bilo takšne nestabilnosti manj, če bi obstajala kakšna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, ali inštitucija, ki bi delovala kot posojilodajalec v skrajni sili, kot so to centralne banke, in bi uravnavala potrebe po denarju. Bitcoin in druge kriptovalute imetnikom in investitorjem ne dajejo nikakršne zaščite, saj niso oblika premoženja, ki bi prinašala neke denarne tokove, ampak so »zrak« oziroma neke vrste računalniška koda, ki nima pokritja. To pa pomeni, da je vrednost bitcoina odvisna izključno od manije posameznikov na trgu in je v principu enaka nič. Bitcoin morda še najbolj ustreza četrti značilnosti − da je valuta za izvajanje transakcij, pa še to je v močno omejenem obsegu.

(Celoten komentar si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh