Dr. Ivan Štuhec: Slovenske volitve in Radio Ga-ga

  • Napisal  Dr. Ivan Štuhec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Bo v vladi Marjana Šarca njegov zunanji minister postal Sašo Hribar? Foto: Matic Štojs Lomovšek   Bo v vladi Marjana Šarca njegov zunanji minister postal Sašo Hribar? Foto: Matic Štojs Lomovšek

Izid volitev odpira več problemov kot rešitev. Jasno je, da je edina zmagovalka volitev SDS z Janezom Janšo, ki so ga tako politični nasprotniki kot tudi potencialni zavezniki pošiljali v politično upokojitev in s tem očitno nekateri ne prenehajo. Najprej si je treba naliti čistega vina, da so volilni izidi merilo za to, kdo naj se politično upokoji in kdo ne. Najmanj pa imajo to pristojnost tisti, ki se niso tehtali na volitvah. Predsednik SDS se pusti tehtati na vsakih in za zdaj je več kot uspešen, za to bi bil čas, da se s tem odstavljanjem neha. Vse kaže, da je to jasno predsedniku države in da bo mandat podelil zmagovalcu teh volitev.      

 

         Seveda bo mandatar imel težave glede na to, kaj so izjavljali predsedniki drugih strank. A ti imajo najprej težave s seboj. Erjavec in Bratuškova sta ostala zunaj parlamenta. Cena njunih strank je bistveno nižja, kot bi bila, če bi bila predsednika izvoljena. Stranka modernega centra je utrpela katastrofalen padec in njeno preživetje je odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov. V principu bi se ta stranka morala pozicionirati v liberalni prostor in ga zasesti tudi za prihodnost. Na žalost pa ima v svojih vrstah ljudi, ki bi bolj spadali v skrajno levico. Slednja je triumfirala in verjetno zaradi mladih volivcev izboljšala rezultat. Od koalicijskih strank minule vladne garniture je edino SD odnesla celo kožo. To je stranka največjih oblastnih in finančnih pohlepnežev, ki si je že pod Cerarjem delila ministrske stolčke v prihodnji vladi. Prav izkušnja SMC s SD je lahko odločilna za sklepanje koalicije.

         Stranka novih obrazov Marjana Šarca je sicer druga najbolje uvrščena, a niti približno ne več tako močna kot njeni predhodnici, Jankovićeva Pozitivna Slovenija in Cerarjeva SMC. Finta novih obrazov tokrat ni popolnoma uspela, a dovolj za ustvarjanje težav pri iskanju koalicijskih rešitev z ljudmi brez resnih političnih kompetenc. Šarec pa ima tudi eno veliko težavo, na katero ga pred volitvami in tudi sedaj nihče ne lovi. S katerimi novimi ljudmi in novo generacijo politikov pa bo sestavil koalicijo? Vse, kar diši po politični levici, je staro več kot 70 let. DeSUS je po definiciji upokojenska stranka. Bratuškova je tudi že bila premierka in bi lahko, prosto po Šarcu, kaj naredila, pa očitno ni, ker bo to morala nova generacija. Tako ostaneta še SMC, ki tudi ni speljala potrebnih reform, in NSi, ki je programsko najbolj daleč vstran od LMŠ, da o Jelinčičevi SNS ne govorimo. Če torej Šarec ne gre v koalicijo z Janšo, lahko gre samo z izborom vseh drugih, ki pa so večinsko kontaminirani s preteklo ideologijo ali z MŠO.

         NSi politika distance do Janše ter pomikanje v gospodarsko in sredinsko sfero ni prinesla želenega rezultata. O svoji politiki bo morala narediti resno refleksijo. Stranka SLS pa je največja katastrofa desnega pola. Njen predsednik se je precenjeval in pogorel. Kangler in Primc kot nekdanja člana te stranke bi jo lahko pomagala spraviti čez prag parlamenta. Zdaj so možnosti zakockane in stranka se bo težko pobrala. Volilno telo desnega pola je izrazito naklonjeno sodelovanju med temi strankami, in kdor tega ne razume, gre po poti SLS.

         Če bi prišlo do izrazito leve koalicije po sedanjih volitvah, bi to pomenilo vztrajno drsenje proti socialističnemu kapitalizmu kitajskega tipa s titoistično tradicijo. S tem pa nadaljevanje bega možganov in krepitve državljanske dvorazrednosti.

         Stranke, ki bi povzročile predčasne nove volitve, so na tankem ledu pri volilnem telesu, ki se obnaša kot politično naveličano in brezbrižno. A tema »volilno telo« je poseben problem. Tokrat smo zlezli komaj čez polovico volilne udeležbe, kar je katastrofa. Žal sedanji volilni izid ne napoveduje spremembe volilnega sistema, kar bi bil samo eden od nujnih ukrepov za sistematično odpravljanje politične nekulture, ki je kriva volilne abstinence.

         In če pomislimo na mednarodne okoliščine in probleme, s katerimi se bo soočila potencialna nova vlada, je misel na nekakšen Šarec-levi šopek koalicijskih partnerjev idealen za reševanje migrantske problematike in odnosov s Hrvati. V tem primeru bi bilo najbolje, če bi zunanji minister postal Sašo Hribar, Radio Ga-ga pa prevzame stike z javnostjo v novi vladi smešne generacije.  

Vir: Revija Demokracija

nazaj na vrh