Dr. Blaž Vodopivec: NE drugemu tiru...

  • Napisal  dr. Blaž Vodopivec
Dr. Blaž Vodopivec: NE drugemu tiru... Foto: Matic Štojs Lomovšek

...investiciji, za katero je že vnaprej 100% jasno, da bo nasedla!

1. Drugi tir bo stal dve milijardi evrov. Edina realna ocena projekta, ki jo je praktično v celoti potrdil tudi neodvisni svetovalec, je 1,4 milijarde evrov iz DRI-jevega elaborata. Za enotirno progo s servisnimi tuneli. Svetovalca je izbrala vlada (ja, ta vlada) z mednarodnim razpisom. Realno je oceniti, da bo nova polna dvotirna proga, ki je zdaj uradni cilj vlade, stala vsaj 50% več, torej dve milijardi evrov. Vse drugo je politično ali lobistično licitiranje čez palec navzdol, kdo da manj. Ima podobno težo kot modrovanje lokalnih pijančkov v baru o tem, za koliko ceneje bi vam oni sezidali hišo, potem ko ste jim povedali, koliko vas je stala. Vsi pa spijo v zavetišču, delali že dolgo niso nič koristnega, hiše pa sploh nihče nikoli.

Drugi tir je ekonomsko nesmiseln projekt. O tem je veliko napisanega, tudi tule (Finance, Siol). Tudi zagovorniki drugega tira vam morajo priznati, da bo iz lastnih prihodkov pokrival samo 10 do 20% tistega, kar bi moral, da bi bil ekonomsko upravičen, in da je pričakovana doba vračila investicije po optimistični varianti 434 let (Damijan). O ekonomski upravičenosti projekta so dvomili praktično vsi, preden so v njem našli svoj lobistični ali politični kapital: DRI, minister Gašperšič, študija OECD, vlada na začetku svojega mandata. To je znano. Potem pa so se počasi vsem začele svetiti oči.

Drugi tir je vsaj milijarda v kanto. Poglejmo še en vidik ekonomske (ne)upravičenosti projekta, ki doslej še ni bil izpostavljen. Vrednost podjetja Luka Koper je danes slabih 500 milijonov evrov. Če se bo obseg njenega posla povečal za dvakrat, bo vredno milijardo. Torej je za dosego tega cilja upravičena investicija do približno 500 milijonov evrov (tole je razloženo poenostavljeno, a enak rezultat da tudi z rigorozna metodologija analize kapitalskega vložka, diskontiranih denarnih tokov itd). Teh 500 milijonov seveda vključuje tudi investicije v sami Luki, saj se dodatni tovor ne bo kar sam sprehodil na vlake in dol z njih.

drugitir shema

Drugi tir je ekonomski nesmisel pod vsako vlado. Ker so v glavnem vsi nasprotniki drugega tira pravzaprav za drugi tir, vam prodajajo skrito tezo, da bo neka bodoča Janševa ali Jankovičeva ali Šarčeva ali Prstanova vlada na tem projektu pokradla manj. Ali ga bo vodila bolj učinkovito in racionalno. Če želite narediti nov tir od Kopra do Divače s predpisanim naklonom, bo dolg vsaj 27 kilometrov. Ker se teren v naše Primorje žalibog ne spušča z blagim enakomernim naklonom, bo večina proge v vsakem primeru v tunelih. Nova proga do Kopra bo stala vsaj dve milijardi pod vsako vlado. In bo nasedla naložba pod vsako vlado in pod vsemi.

Drugi tir bo pretežno strošek davkoplačevalcev. Tu vam vlada (mimogrede, za denar vseh davkoplačevalcev, tudi tistih, ki projekta ne podpiramo), v svojih oglasih brezvestno laže (Pavlišič). Fer bi bilo, da vsakdo, ki danes z zanosom prodaja ta projekt kot novo slovensko svetinjo, drugi Knežji kamen, pove, kje naj po njegovo proračun ta denar vzame:   Bi zmanjšal druge proračunske izdatke, katere? 2. Bi povečal davke, katere?  3. Bi povečal primanjkljaj, kako, če že zdaj s primanjkljajem kršimo evropska pravila in lastno ustavo?

Z drugim tirom se ne mudi. Sosedov, ki na bi delali “obvozno progo” okrog Slovenije, ne moremo prehiteti v nobenem primeru, ker so blizu zaključka. Prvi vlaki bodo peljali gor po novi progi od Kopra do Divače najprej čez deset let. Vmes se bodo zamenjale vsaj tri vlade, vmes bo tudi vsaj ena recesija, ko bomo ugotovili, da državi resno zmanjkuje denarja. Zaboga, dva kilometra predora pod Markovcem ste delali skoraj deset let. Tu pa se bo naenkrat prikazala Marija in bo vse teklo idealno, s svetlobno hitrostjo? Resno? Razlog za hitenje s traso iz nekega drugega časa in nekega zastarelega prometnega koncepta je izključno politični kapital neke propadajoče stranke, ki v paniki ni opazila, kako so jo pohopsali lobiji. Tule: Romantika med odločevalci, izvajalci in lobisti

Slovenski državni aparat ni sposoben ekonomske racionalnosti. Za drugi tir vam obljubljajo mednarodni javni razpis. Kaj smo dobili na zadnjem mednarodnem javnem razpisu, v nadvse razvpiti zadevi, pri kateri bi morala biti vlada vitalno zainteresirana za ugoden izid. Dobili smo, v brk vsem vladnim mogočnikom in podrepnikom, ponudbe, ki vse po vrsti vsaj za dvakrat presegajo tržne cene. Žilne opornice, seveda. In garancija, da se pri drugem tiru ne bo zgodilo takisto, je? Ta ista vlada ? Cerar, ki za sabo nima enega investicijskega projekta? Gašperšič, ki samo čaka, da bo vse mimo? Leben, ki ima tu zadaj neko računico, ki je zaenkrat še nihče prav dobro ne razume, še najmanj Cerar? Lepo vas prosim. Ko bo šlo zares, nikogar od teh ne bo nikjer več. Čez deset let pa se bosta tedaj propadla politika Cerar in Židan pred neko parlamentarno preiskovalno komisijo, v stilu Pahor vs. Golobič, prepirala, kdo je kaj vedel, kdo ni nič vedel in zakaj pravzaprav nihče ni mogel nič vedeti.

Slovenski državni aparat še posebej ni sposoben ekonomsko racionalno investirati. Preberite si še enkrat ozadje zgodbe, v kateri se je premier pred kratkim sončil z našim najbolj razvpitim seksualnim predatorjem (Čistilna naprava Zalog). Na razpis se je prijavil samo en izvajalec, ki je hkrati razpis tudi pomagal pripravljati in je že v okviru te “pomoči” napihnil vrednost projekta za dvakrat. Dobra garancija za dobro ceno megaprojekta 2tir, neda? Slika, v kateri se Cerar v tako zgodbo prismeje šalit o lokvanjih, vam pove vse o njegovi sposobnosti, da bo izpeljal projekt drugi tir pošteno in do davkoplačevalcev prijazno. Se vam zdi, da smo glede preglednosti in korupcije pri državnih investicijah kje drugje, kot smo bili leta 2007 ali leta 1997? Zakaj ? Kaj pa je drugače ? Staviti upam, da o delitvi pogače pri tem in drugih železniških projektih med slovenskimi izvajalci že danes nastaja kartel, pred katerim se zemonski skrije. Žal bomo zanj izvedeli šele čez deset ali dvajset let, ko bo zapel kakšen skesanec, ki se mu bo zazdelo, da ni dobil poštenega kosa pogače. In ob tem, ko si predstavljam, kako bodo takrat vili roke razni današnji dobronamerni podporniki projekta, češ, le kako je to mogoče, mi že danes postaja nekoliko slabo.

Politično-lobistično forsirani projekti brez ekonomskega temelja korumpirajo Slovenijo. Dve milijardi je ogromno denarja. Veliko se ga lahko da na stran tudi za politiko in medije. Sam lahko tem samo špekuliram, ampak vprašajte Golobiča, ki o tem zagotovo ve vse. Če kdo, potem on. Zmrazi me, ko pomislim, koliko nagnusnih PR skrpucal, ki bodo pod krinko “resnega novinarstva” še naprej slavile pajdaški kapitalizem in njegove sheme, lahko še leta kupuje ta denar.

Politično-lobistično forsirani projekti brez ekonomskega temelja niso pot v gospodarsko rast, ampak avtocesta v mizerijo. V Sloveniji je trenutno polovica pokojnin nižja od zneska, ki pomeni prag revščine. Čez dvajset let bo po centralnem scenariju, najbolj realni projekciji, takih že 70 odstotkov. Centralni scenarij je tisti, v katerem je naša politika še naprej v glavnem taka, kot doslej. Ki narodu prodaja gospodarske odločitve po neki nacionalni vznesenosti, namesto po kriterijih ekonomske upravičenosti in dvigovanja konkurenčnosti. Ideje, da bo drugi tir prinesel ne vem kakšno rast in blaginjo, so iz nekega drugega časa, ki ga ni več. Gibala razvoja so danes povsem druga kot v 19. ali 20. stoletju. Nespametno razmetavanje državnega denarja je pot do slabe prihodnosti. Drugi tir je tir do te mizerije. Bili ste opozorjeni.

Vir: prstan.si

nazaj na vrh