Do kdaj še, tovariš Kučan?

  • Napisal  Lucija Šikovec Ušaj za Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Lucija Šikovec Ušaj / Foto: osebni arhiv Lucija Šikovec Ušaj / Foto: osebni arhiv

Ko sem že hotela sporočiti, da do torka ne bom napisala kolumne, ker sem si pač vzela prosto preko vikenda in odšla na Hrvaško, kjer je, vsaj zame, bistveno večja svoboda kot v Sloveniji, me je popadla “sveta jeza” ob govoru Milana Kučana ob spominski slovesnost pri spomeniku padlih borcev Cankarjeve in Ljubljanske brigade na Ilovi Gori, ki jo je organizirala ZB NOB Grosuplje. V tej državi ni nič naključnega, še najmanj pa govori bivšega, pa vendar še vedno izjemno vplivnega predsednika CK ZKS, predsednika predsedstva Slovenije in dvakratnega predsednika samostojne Slovenije, države, ki ni bila nikoli njegova intimna opcija.

Zakaj tako mislim? Zelo preprosto, saj tokrat lahko celo izhajam iz lastne izkušnje. Bil je februar 2016, ko me je na neki belokranjski TV Milan Kučan obtožil, da z rumenimi zvezdami označujem novinarje, za katere sem na podlagi njihovih lastnih izjav dejala, da so neintegrirani migranti. Res sem to dejala, vendar sem se motila. Še kako so integrirani, predvsem na nacionalno RTV. In oznaka, da sem jim z besedo neintegrirani migranti prišila rumeno zvezdo, je seveda vsakemu zelo razumljiva. Vsi vemo, kdo je zahteval, da nosijo Judje rumene zvezde. Nacisti. Dejansko me je Kučan takrat ožigosal za nacistko. Od takrat sta pretekli dve leti in pol, očitki, da sem nacistka, pa so se pojavili ravno v osrednjih medijih. Verni sledilci in sledilke Milana Kučana so počasi, vendar končno doumeli, kaj si lahko oziroma kaj je celo zaželeno, da si privoščijo v zvezi z mojimi izjavami, tviti ipd. Nikoli se niso oglasili, ko je član programskega sveta RTVS grozil “klerotalibanom”, ko je nek safet grozil, da bo povozil novinarja, celo njihovega kolega, ne, oglasijo se samo zoper tistega, za katerega dobijo navodilo. Lahko je navodilo še tako subtilno, vendar ga pravilno nakadrovani novinarji prej ali slej razumejo.

In nihče se niti malo ne zgraža in ne problematizira naslova v tedniku Mladina, ki ga kot prvi zadetek vedno dobite, ko vtipkate v Google moje ime. Kuzla lažniva! Je to sovražni govor? Kje pa, to je čista literatura avtorja prispevka. Seveda ni mogoče izluščiti, s čim sem si prislužila pridevnik lažniva in s čim samostalnik kuzla. Da bi bila oznaka, da so nekateri, več kot očitno proti Slovencem usmerjeni novinarji, ki izkoristijo vsako najmanjšo možnost, da pljunejo po državi, v katero so pribežali pred revščino, vojno ali pa so prišli sem že njihovi predniki iz enakih razlogov, neintegrirani migranti, ekvivalent “kuzli lažnivi”? Presodite sami, mene to zgolj utrjuje v prepričanju, da imam prav, da gre za ljudi, ki za denar prodajo načela ali pa jih sploh nikoli niso imeli. Ki se tržijo po principu, kdo bo plačal več. In jasno je, da bo več plačala Udba oziroma tisti, za katere že od leta 1946 dalje krade slovenskemu gospodarstvu. Nacionalno televizijo in radio moramo plačevati vsi po zakonu o RTV, RTV sama pa je v celoti spregledala člene, ki ji nalagajo neko dolžno ravnanje. In, kot rečeno, vsak, ki je dresiral divje živali v cirkusu, bi bil ponosen na opravljeno dresuro novinarjev v Sloveniji.

Pa poglejmo malo nazaj, da bomo bolje razumeli tisto, kar bo verjetno, če se ne bomo družno uprli, sledilo njegovemu tokratnemu govoru.

Kučan: “Najprej diskreditacija, potem likvidacija”

Se spominjate pogovora Milana Kučana v Novi Gorici z Borutom Pahorjem? Njemu tako domače besede, “najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična”, je sicer pripisal ravnanju Janeza Janše, vendar je bilo očitno, da njemu samemu bistveno bolje izletijo iz ust kot Janezu Janši. Bil je februar 1994. Mesec dni še ni minilo, ko je sledila aretacija tajnega policijskega sodelavca Smolnikarja oziroma afera Depala vas. Kot ob dogodku, ki sem ga opisala pred tem, je bila v bolnišnici, kjer se je po postelji pretegoval Smolnikar, prisotna ekipa Mladine, ki je nato tedne in tedne na križ pribijala Janeza Janšo ob orkestrirani gonji drugih medijev. Janez Janša je bil razrešen kot obrambni minister, sodni postopek ni dokazal ničesar, ampak, glej ga zlomka, v zraku je bilo, da je pripravljal državni udar.

Milan Kučan

Očitek Jelene Aščić 20 let pozneje, da Janša ustanavlja svojo vojsko, ko je SDS predlagala v parlamentu ustanovitev nacionalne garde, je podoben tistemu, da pripravlja državni udar. Z razliko, da so se nanj po fiasku s Patrio usule kritike preko mojih tvitov. Torej imamo domnevni državni udar in Depalo vas, ustanavljanje Janševe vojske in obračun z nekom, ki naj bi si drznil takšno poročanje pripisati neintegriranim migrantom. Kot rečeno, res je bila tisto moja velika zmota, zato se naštetim opravičujem. Zelo so integrirani, bolj ne bi mogli biti. Vprašanje je samo, kam?

In kje smo torej danes?
5. septembra 2018 je ZZB NOB javnosti poslala svojo izjavo, v kateri je zapisala: “Že dolgo opozarjamo na paravojaške enote, ki so nastale znotraj Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), katerega predsednik je nekdanji minister Janševe vlade Aleš Hojs, generalni sekretar pa viden član SDS dr. Božo Predalič.”

Na dan Kučanovega govora, 13. oktobra 2018, Rok Kajzer, očitno v rubriki “še pomnite, tovariši” ponovno obudi zgodbo, ki naj bi bila na videz kritika Damirja Črnčeca, v resnici pa gre seveda za namigovanje o povezavah stranke SDS s skrajnimi desnimi skupinami, o čemer naj  bi sicer neka Anuška pisala že leta 2012. Da se je s člani skupine Blood and Honour, ki naj bi bila povezana z SDS, konkretno prav s članom, ki naj bi bil poznan po brutalnem nasilju pri izterjavi dolgov, slikal Zoran Janković, in to kar v objemu, je objavil Bojan Požar že decembra 2011. Vendar “javnosti” to ni vznemirilo, niti je ne vznemirja danes. Janković gotovo potrebuje človeka, ki je znan po agresivni izterjavi dolgov, tako kot Kučan potrebuje nasilneže, ki so s katanami po Kotnikovi skupaj z njim grozili domoljubnim Slovencem, katerih orožje je bila slovenska zastava, sovražni govor pa slovenska pesem. danes naj bi ljudi vznemirila neresnična insinuacija izpred 6 let!

Tadej Strehovec (Foto: STA)

In tako se je ob hkratnem sojenju dr. Tadeju Strehovcu kot slučajno v Kučanovem govoru znašel stavek, da se je med svetovno vojno “del takratnih slovenskih političnih in cerkvenih voditeljev odločil drugače in se postavil na napačno stran zgodovine”. Oprostite, tovariš Kučan, lahko da so se postavili na napačno stran zgodovine, kot učite vi in vaši verniki, ki s tem branijo nakradeni denar, ki ga imate na računih v tujini in s katerim si vedno znova lahko kupite medije in predsedniške kandidate, vendar je zgodovina kruta, veliko zgodovinarjev na napačno stran postavlja vas in vašo Partijo. Ste spregledali nesporno dejstvo, da je komunistični režim v 20. stoletju zakrivil 200 milijonov človeških smrti? Je to prava stran, na kateri stojite vi?

Po mojem prepričanju je Cerkev glavni povzročitelj razdora. Ko danes poslušam te škofe, govorijo zelo podobno, kakor so njihovi predhodniki govorili med okupacijo,” je dejal na tej ponesrečeni proslavi Stojan Pertovt, ki je imel takrat, ko naj bi se vila usodna bitka, 17 let.

Lov na drugače misleče je odprt …

Je torej napad na Cerkev in njene dostojanstvenike, napad na svobodo govora, v kakršnikoli povezavi s sramotnim postopkom, ki se vodi zoper dr. Tadeja Strehovca? Prepričana sem, da je. Stroka se je jasno opredelila, da je postopek pravniška šlamastika, kot v zadevi Depala vas ali Patria, zato se je moral oglasiti Kučan. Za škandaloznimi izjavami o nacionalizaciji, ki jih daje stranka Levica, izjavo vrhovnega, ne vrhunskega tožilca, ki podi iz države uspešne podjetnike in ki naravnost poziva k rušenju ustavne ureditve, izjavo župana Velenja, ki si upa javno spregovoriti o tem, da ni vesel, da v njegovi občini živita Janez Janša in njegova družina, se sedaj pojavi kot deus ex machina Milan Kučan, ki sporoči nadaljnjo usmeritev Partije. Lov na drugače misleče je odprt, dopuščena so vsa sredstva, diskvalifikacija, likvidacija, tudi fizična.

Milan Kučan  na Ilovi gori, ko je znova pozval k pregonu drugače mislečih. (Foto: Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje)

Vendar vse to še vedno ni dovolj. Sledi še poziv k izstopu iz zveze Nato in verjetno tudi iz Evropske unije. Kajti na svojem smo mi gospodar, a ne, tovariš Kučan? Ali veste, da je bil referendum o vstopu v Nato, in s tem vstopom smo prevzeli tudi obveznosti sodelovanja v skupnih enotah? Ste pozabili? Ali veste, da smo postali ponosna članica OZN, sicer z zmečkano zastavo, pa vendar s tem tudi prevzeli dolžnosti sodelovanja v mirovnih enotah? Ali veste, koliko mrtvih pripadnikov t. i. mirovnih sil je bilo v tem času, ko poskušajo vzdrževati ali ustvarjati pogoje za mir, med drugim tudi na področju, kjer ste vi bili eden izmed 6 malih carjevičev? Skoraj 4.000, pa bi rekla, da gre za prirejen podatek, da je bilo žrtev več. Za blagor drugih narodov, takih, kot so balkanski.

Res je, o vrsti zadev ne odločamo ljudje. Ne odločamo o plačilu RTV-prispevka, ne odločamo o plačilu društvu, ki naj bi bilo v javnem interesu in ki z oboroženimi člani seje sovraštvo, kjer se pojavi. O ZZB NOB govorim. Ne odločamo o tem, da vrsta ljudi prejema pokojnine, ki niso rezultat njihovega dela. Ne odločamo o tem, kdo bo vladal, saj uspete s svojimi mediji prepričati ljudi, da je navaden komik boljši kot oseba, kateri se imate zahvaliti za “sicer ne vašo intimno opcijo”, brez dvoma pa za dober standard. Ne odločamo o tem, koliko migrantov in ali sploh kakšnega bodo naselili v naši državi. Ne odločamo o tem, da so po vrtcih otroci katoliških staršev v primerjavi z otroki muslimanskih staršev diskriminirani. Ne odločamo o tem, da so šole že dvo- ali trojezične, z napisi v albanskem in arabskem jeziku. Ne, o vrsti stvari ne odločamo, ampak odločajo vaši tovariši in tovarišice. Do kdaj še mislite, da bo šlo tako, tovariš Kučan? Do kdaj boste vi govorili, kaj je sovražni govor in kaj ne? Ste se smejali v Lutkovnem gledališču in tresli kot komaj skuhan cmok ob bedastočah Kobala? Ste se smejali ob bedastočah taistega Kobala, ki je zahteval odpustitev iz službe novinarja avgusta letos v Kopru? Ob besedah Tita Turnška, ki je v parlamentu zmerjal poslance s “kurci”? Ja, to je bilo brez dvoma duhovito. Kot tviti, v katerih meni grozijo z zakolom, pa nisem slišala, da bi rekli, da so mi pripeli rumeno zvezdo.

Veste kaj? Čas bi bil, da nehate.

Lucija Šikovec Ušaj

nazaj na vrh