Cerar, Židan in Erjavec nas bodo letos zadolžili za 3,4 milijarde evrov!

  • Napisal  Franci Donko
Vlada Mira Cerarja socialni mir ohranja z dvigovanjem davkov, trošarin in zadolževanjem. Vlada Mira Cerarja socialni mir ohranja z dvigovanjem davkov, trošarin in zadolževanjem. Foto: arhiv Demokracije

Slovenija pod vlado Cerarja, Židana in Erjavca nadaljuje s politiko dragega zadolževanja, ki sta jo ubrala Borut Pahor in Alenka Bratušek. Letos nas bodo zadolžili za 3.4 milijarde.

Od tega bo 2.6 milijarde namenjeno za poplačilo starih dolgov, ostalo pa za redne obresti. Ekonomska politika Cerarjeve vlade sloni na višanju davkov in zadolževanju že od samega začetka. V primerjavi z letom 2014 se je v letu 2015 bruto dolg države povečal skoraj za 2 milijardi evrov. Razloge za to je treba iskati v zadolževanjuza pokrivanje stroškov delovanja države, kadrovskih spremembah, bančnih luknjah in odsotnosti razvojno naravnane politike vlade Mira Cerarja. Bruto dolg države je tako konec leta 2015 znašal 32,07 milijarde evrov oziroma 83,2 % BDP-ja. Glede na leto 2014 je bil višji za 1,88 milijarde evrov oziroma za 2,2 odstotne točke BDP-ja. Ekonomistom je jasno, da bodo zaradi tega morali naši prihodnji rodovi plačevati več kot eno milijardo evrov za obresti, in to v tujino. To je dolgoročno slabo. Politika, ki stremi k nadaljnjemu zadolževanju je slaba, to ve vsak preprost človek, ki se zaveda, da lahko porabi samo toliko, kot ustvari.

Vlada se ne potrudi dovolj za črpanje zastonjskih sredstev iz EU

Javni podatki kažejo na katastrofalno črpanje evropskih sredstev – slabih 300 milijonov evrov v 6 mesecih. V mesecu juliju 2016 smo počrpali zgolj za nekaj več kot 600.000 evrov evropskih sredstev, kar je najmanjši prihodek za Slovenijo, odkar je članica Evropske unije. Ekonomski strokovnjaki ugotavljajo, da tretjine razpoložljivih sredstev nismo počrpali zaradi neodgovornosti vlade. Svoje navedbe utemeljujejo s podatki, da je vlada imela več kot dovolj časa za priprave na finančno perspektivo.

Pod Cerarjevo vlado tudi v pravosodju nič novega

V imenu civilne družbe na zaskrbljujoče stanje v pravosodju že četrto leto opozarja Odbor 2014. V predlogu za izboljšanje pravosodja so v Odboru 2014 predlagali paket zakonov za izboljšanje pravosodja. Na shodih pred Vrhovnim sodiščem so navedli, da imamo največje število sodnikov na število prebivalcev, najdražje pravosodje, največ sodnih zaostankov med državami EU in da smo med državami z največ kršitvami človekovih pravic v sodnih postopkih glede na število prebivalcev, kar ugotavlja tudi ESČP.

nazaj na vrh