Gašper Blažič

Gašper Blažič

URL spletne strani:

V mojem imenu podpirate marakeško deklaracijo? Hvala, mene lahko izpustite!

Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.« Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?« (Mr 8, 14-21)

Protimarakeški shod – se nam bo zgodilo zvonjenje po toči?

Bom povedal kar naravnost: danes sem se udeležil protestnega shoda pred parlamentom. Odkrito povedano, nisem pričakoval veliko. Vseeno pa je bila slika veliko bolj optimistična kot kake tri mesece nazaj, ko sem na prigovarjanje naše bralke prišel pred parlament, kjer je svoj govor imel nekdanji katoliški duhovnik D. E. K. ob spremstvu morda kakih petih protestnikov, vse skupaj pa je bilo videti prav klavrno.

V novi reviji Demokracija: Popitov sindrom Marjana Šarca, ki skuša Slovenijo vrniti v svinčena sedemdeseta leta

Se še spomnite »legendarnega« partijskega funkcionarja Franceta Popita? Slednji je bil konec osemdesetih še zadnji predstavnik tiste generacije komunistov, ki je navijala za neposredne posege oblasti v družbene podsisteme. Če je Marjan Šarec odličen imitator nekaterih likov, pa pri svojem upravljanju države dobro posnema Franceta Popita.