Glede na to, da je pismo Aleksandra Osojnika, ki smo ga prvotno objavili na spletni strani Demokracije, sprožilo tako velik medijski odmev, se še toliko bolj postavlja vprašanje, kaj pomeni danes plavanje proti toku in kakšno ceno smo pripravljeni za to plačati.
Luigi Padovese. Ime in priimek verjetno sama po sebi ne povesta ničesar. Toda če boste ime in priimek vtipkali v iskalnik google, boste verjetno dobili ven novico o umoru katoliškega škofa v Turčiji. Od tega dogodka bo letos minilo deset let.
Ne vem točno, kdaj sem se prvič peljal skozi Grahovo. Verjetno je moralo biti nekega lepega poletja sredi devetdesetih let, ko sem se kot dijak udeležil gimnazijskega arheološkega tabora na Blokah. To je bila pokrajina, znana po bloških smučarjih. Hitro sem jo vzljubil. Toda Grahovo mi je ostalo še posebej v spominu, ker smo se v tistem času nekajkrat peljali v Cerknico in okoliške kraje. In Grahovo se nahaja prav na razcepu treh cest: en krak vodi proti Cerknici in naprej proti primorski avtocesti, drugi krak proti jugu (Lož) in tretji proti Blokam in Sodražici.Nekoliko bolj sem se s tem krajem spoznal kakih pet let kasneje, ko sem bil povabljen s strani kamniških mladincev na izlet na Notranjsko. Takrat sem lahko občudoval skoraj novo cerkev in se seznanil tudi s tragičnimi dogodki, ki jih je sprožila komunistična revolucija. Ko so člani partizanske Tomšičeve brigade novembra 1943 napadli domobransko postojanko v Grahovem, je v hiši zgorelo 32 članov protikomunističnega odpora. Med njimi tudi mladi Kamničan France Balantič, zagotovo eden največjih slovenskih pesniških talentov dvajsetega stoletja, ki je slutnjo smrti izrazil že z verzom »V ognju groze plapolam«, kar je tudi naslov njegove najbolj znane pesniške zbirke, ki je izšla posthumno.
Naslov te kolumne se vam verjetno zdi znan. Gre za eno najbolj znanih opernih del legendarnega češkega skladatelja Bedřicha Smetane. Ne bom podrobno pojasnjeval vsebine (več o njej TUKAJ), zgodba namreč govori o preračunljivosti v neki ženitni zgodbi, kar je bil sicer dokaj pogost pojav. Znano je, da so bile poroke marsikdaj vezane na to, kako se bo razširil »grunt«. Zato to niso bile poroke iz ljubezni, pač pa so bili v ozadju drugačni motivi.
