Apokalipsa Izpostavljeno

  • Napisal  Dr. Janez Suša
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Apokalipsa

Nekoč bo večna noč nad mrtvim morjem.

 

Dvakrat bo vihar divjal

in za trenutek vmes,

samo še enkrat, zadnjič,

spet bo sonce posijalo.

Vesoljni gospodar,

poslal nas bo v neskončni mir in raj.

Trop srebrnih zeber zletel bo v galaksijo

in čez nebesni svod se usipal bo na nas,

žlindra, žveplo, kamenje in zvezdni prah.

Mutiran virus,

vdihnil smrt bo vsepovsod.

Tišine pisk zarezal bo čez redek zrak,

odvraten smrad zažrl se bo v telo,

in niču plina, črn mrak bo dal slovo. 

Na mrtvi zemlji,

pol kozel in pol bog

meketal bo naokrog.

Meso bo gnilo žrl in pil bo klor,

v drobovju žensk zaredil tuj bo stvor. 

Potem…,velika bela ladja

za vedno bo izginila v vesolje.

Ostal bo malokdo

in od začetka časa videl bo,

planeta zemlje in življenja razodetje. 

*  *  *  *

*Izraz Apokalipsa pomeni v ožjem smislu  skrivno razodetje (Sv. Janez Evangelist), v širšem smislu pa kataklizmični konec sveta.

 

Koper, marec 2020

nazaj na vrh