Župan Ilirske Bistrice, socialni demokrat Emil Rojc v strahu opazuje dogajanje zadnjih dni v njegovi občini: V gozdu so v stik z migranti prišli otroci, ki tvegajo bolezni

  • Napisal  Rajko Golob/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Otroci v gozdu prihajajo v stik z migrantskimi oblačili, zato so v nevarnosti. Foto: EPA. Otroci v gozdu prihajajo v stik z migrantskimi oblačili, zato so v nevarnosti. Foto: EPA.

Migrantska kriza je v Sloveniji in njeni soseščini dokončno eskalirala. To dokazujejo številna poročila o pretepih, krajah in drugih kriminalnih dejanjih ilegalnih migrantov. V Bosni in Hercegovini je samo v zadnjih dneh prišlo do več fizičnih obračunov, ki so se končali s poškodbami. Tamkajšnjim oblastem torej ni pomagalo niti dejstvo, da so za najnevarnejše ilegalne migrante ustanovili posebno taborišče v Vučjaku. Nič boljše ni niti stanje v Sloveniji, kjer so policisti konec tedna samo v okolici Ilirske Bistrice prijeli več kot 120 ilegalcev. “Zame kot župana je nesprejemljivo, da je tako veliko število migrantov nekontrolirano več dni v bližini vasi, ki so po številu nekajkrat manjše, kot je številno migrantov, ki taborijo v gozdu,” omenjeni dogodek komentira tamkajšnji župan Emil Rojc. Na vedno večji strah domačinov zaradi velikega števila ilegalnih migracij opozarja tudi Maja Kocjan, predstavnica Civilne iniciative Bela krajina.

Slovenija in njena soseščina se že več let soočata z migrantsko krizo, ki pa se je v zadnjem času še dodatno zaostrila. To dokazujejo številna poročila o pretepih, krajah in drugih kriminalnih dejanjih ilegalnih migrantov. Večina migrantov v Slovenijo pride iz smeri Bosne in Hercegovine, kjer so razmere katastrofalne. Pretepov, kraj in drugih kaznivih dejanj je namreč tam iz dneva v dan več. Najbolj problematično je stanje na območju Unsko-sanskega kantona, v krajih Velika Kladuša in Bihać, kjer ilegalni migranti, za katere so razmetavanje smeti, kraje, ropi, posilstva in druga kriminalna dejanja nekaj povsem sprejemljivega, že mesece strašijo tamkajšnje prebivalce, ki si ne upajo več na ulice.

Migrantska kriza v Unsko-sanskem kantonu dosegla vrelišče
Dejstvo, da je migrantska kriza v Unsko-sanskem kantonu dosegla vrelišče, jasno potrjuje posnetek, ki je zaokrožil po spletu in prikazuje skupino ilegalnih migrantov, ki se sredi dneva pretepajo v Veliki Kladuši. Po poročanju spletnega portala gre le za enega izmed mnogih fizičnih obračunov, do katerih v Veliki Kladuši prihaja na dnevni ravni. V tem kraju se ilegalni migranti tudi sicer v skupinah prosto sprehajajo po ulicah, zaradi česar si lokalni prebivalci ne upajo več iz svojih domovanj. Spletni portal Biscani.net poroča o še hujšem pretepu, v katerega je bilo udeleženih kar 150 oseb. Pri tem jo je eden izmed ilegalnih migrantov skupil kar z mačeto. Zaradi poškodb hrbtenice je bil oskrbljen v bolnišnici v Bihaću.

Ustanovitev taborišča v Vučjaku ni pomagala
Glede na številna poročila o kriminalnih dejanjih ilegalnih migrantov v Veliki Kladuši in Bihaću je jasno, da taborišče za najnevarnejše migrante, ki ga je Bosna in Hercegovina pred nekaj več kot mesecem dni odprla v Vučjaku, da bi razbremenila druge migrantske centre, ni obrodilo sadov. Omenjeno taborišče, ki ga je pred mesecem dni obiskal tudi novinar Nova24TV Luka Svetina, se nahaja deset kilometrov zahodno od Bihaća, pod gorami, ki Bosno in Hercegovino ločujejo od Hrvaške. Gre zgolj za šotorišče med smetmi na bivši deponiji, kamor policija v zadnjem času množično vozi najbolj problematične ilegalne migrante. Glede na to, da kriminalna dejanja v Unsko-sanskem kantonu vseeno ne pojenjajo, je jasno eno: dotok migrantov v Bosno in Hercegovino je tako velik, da niti dejstvo, da jih policija vozi v odročne kraje, ne rešuje problema. To potrjuje tudi inšpektor na izpostavi notranjega ministrstva v Unsko-sanjskem kantonu Ale Šiljdedič, ki je za našo televizijo med drugim povedal: “Vse od konca zime na območje našega kantona dnevno prihaja 100 novih migrantov. Sprejemni centri imajo prostora za 3.200 migrantov, tukaj jih je dvakrat ali celo trikrat več.”

Samo ilirskobistriški policisti konec tedna prijeli več kot 120 ilegalcev
Nič boljše ni niti stanje v Sloveniji. Samo policisti iz Ilirske Bistrice so tako na primer minuli konec tedna prijeli več kot 120 ilegalcev. Med prijetimi je bilo največ, skoraj sto, Afganistancev, preostali pa so bili iz Pakistana in Bangladeša. Ob tem je policija pri Šembijah odkrila tudi tabore, kjer se je nahajalo večje število ilegalcev, a so nato uspeli prijeti le dva izmed njih. Poročila o velikem številu prijetih ilegalnih migrantov se s strani policije tudi sicer vrstijo iz dneva v dan. Pri tem se seveda poraja vprašanje, koliko pa je tistih migrantov, ki jih policija ne uspe prestreči. Poslanec SDS Branko Grims, ki že dlje časa opozarja, da so migracije v Sloveniji postala prava industrija, tako na primer meni, da se večina ilegalnih migrantov policiji izogne, kar je zaskrbljujoče. Grims ob tem poudarja tudi, da migrante na poti nevladne organizacije oskrbijo z naslovi, oblačili in hrano, kar je po njegovo popolnoma nedopustno.

Kocjanova: “Domačini so zaradi ilegalnih migrantov vedno bolj v strahu”
“Domačini so vedno bolj v strahu predvsem v obmejnih vaseh, kjer migrante dnevno srečujejo. Vsekakor je vlada storila premalo, da bi zavarovala naše prebivalce obmejnih občin. Nujno bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi dejansko zadostovali, da bi se prebivalci počutili varne,” o dogajanju v Beli krajini, enem od predelov Slovenije, ki so s strani ilegalnih migrantov najbolj na udaru, poroča Maja Kocjan, predstavnica Civilne iniciative Bela krajina. Ta ob tem opozarja na veliko povezanost kritičnih razmer v Bosni in Hercegovini ter pri nas, saj se število ilegalnih migrantov v obeh državah povečuje, ker za zajezitev migracij nista sprejeli ustreznih ukrepov. “Težava je v tem, ker je večina teh migrantov mladih moških. So različnih narodnosti in se že v osnovi ne razumejo med seboj, zaradi česar prihaja do pretepov. Skupni migrantski centri tako dejansko niso možni. Ker pa je Bosna in Hercegovina prepolna migrantov, se jih dejansko vse več odpravlja naprej proti Sloveniji /…/ Težava je predvsem v tem, ker so vse druge države, naše sosede, dejansko zaprle meje, mi pa postajamo žep,” še dodaja in poudarja, da edino rešitev za nastalo situacijo vidi v tem, da bi naša vlada v tujino poslala jasen signal, da se naša meja zapira, sprejeti pa bi morali tudi ustrezno azilno zakonodajo, ki bi onemogočala zlorabo azilnih postopkov. “Obisk premierja Marjana Šarca na obmejnih območjih pred dvema tednoma je bila le predstava za javnost,” še zaključuje.

Rojc: “Država ni zadostno povečala nadzora meje”
Na zadnje dogodke v svoji občini, ko je policija v eni sami akciji prijela več kot 120 ilegalnih migrantov, se je že odzval tudi župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki je povedal: “Zame kot župana je nesprejemljivo, da je tako veliko število migrantov nekontrolirano več dni v bližini vasi, ki so po številu nekajkrat manjše, kot je številno migrantov, ki taborijo v gozdu. To je z varnostnega vidika zelo vprašljivo. Vprašljivo je tudi z zdravstvenega vidika. Vse njihove spalne vreče in oblačila namreč ostajajo v naravi. Z državo smo se dogovorili, da bomo vsa divja odlagališča sanirali in to tudi sedaj počnemo. Vendar pa otroci, ko se sprehajajo po gozdu, lahko kljub temu pridejo v kontakt s temi oblačili, kar je sporno. Ob tem se na posameznih območjih pojavljajo tudi odlagališča hrane. To je hrana, ki jo tihotapci nezakonitih migrantov puščajo na določenih točkah, kjer se potem ti ljudje okrepčajo in nadaljujejo pot do točke, kjer jih nato poberejo in odpeljejo naprej.”

Dejstvo, da naj bi nekatere nevladne organizacije kazale pot ilegalnim migrantom in jim nastavljale celo hrano, Rojc komentira z naslednjimi besedami: “To je vsekakor nezakonito dejanje. To se ne sme početi. Dejanja tistih, ki to počnejo, so v nasprotju z zakonom, in država mora pri tem ustrezno ukrepati.” Rojc ob tem poudarja tudi, da so se ob obisku Šarca pred dvema tednoma o določenih zadevah pogovorili: “Obisk se je celo nekoliko zavlekel, ker je bilo problemov, ki smo jih morali predstaviti, več, kot jih je predsednik pričakoval. Dali so nam obljube, da se bo varovanje državne meje izboljšalo, torej okrepilo. Delno se to tudi dogaja. Ponovno pa poudarjam, da jaz – kot bivši rezervni oficir – vem, da lahko mejo varujemo le tako, da se dva vojaka med seboj vidita. Brez tega ni mogoče govoriti o učinkovitem varovanju.”

Rajko Golob/Nova24TV

nazaj na vrh