Zgodovinar dr. Vasko Simoniti v novi Demokraciji: Spomenika, posvečena revoluciji in spravi

  • Napisal  dr. Vasko Simoniti
Na Trgu republike še vedno stoji spomenik, ki časti revolucijo. Na Trgu republike še vedno stoji spomenik, ki časti revolucijo. Foto: arhiv Demokracije

Spomeniki, postavljeni v javnih prostorih, kjer se odvija vsakodnevno življenje, s svojo kovinsko ali kamnito nepremičnostjo ohranjajo med ljudmi nenehno navzočnost tistih, ki so vplivali in vplivajo na duhovno in stvarno podobo naroda v njegovem vsakokratnem tu in zdaj.

Če sta namreč vloga in pomen določenega posameznika prepoznana in priznana kot vrednoti večine ljudi oziroma sta prepoznana kot vrednoti odločujoče družbene elite tudi v času, ki postavitvi spomenika sledi, potem tako znamenje ohrani svoje mesto v javnem prostoru. S svojo sporočilnostjo, ki nagovarja vse v vsakem času, spomenik tako ne ohranja le spomina na določeno osebo, ampak je v njej zaobjet tudi identitetni ideal kot vrednota širše skupnosti. Verjetno to velja še v večji meri za javne spomenike, ki predvsem s svojo simbolno govorico ljudi opozarjajo na izkušnjo naroda v njegovi zgodovini, hkrati pa jih nagovarjajo k uresničitvi določenega ideala v sedanjosti. Spomeniki v svoji statičnosti tako lahko vsebujejo veliko dinamičnosti.

Spomenika v središču Ljubljane, ki sta v popolnem nasprotju

V Ljubljani, glavnem mestu naše države, imamo v razdalji dobrih sto metrov spomenika, ki sta si po svojem idejnem klicu v popolnem nasprotju. V družbi kažeta na poudarjeno navzočnost miselne zmedenosti in idejne nerazumnosti: Spomenik revolucije na Trgu republike govori o revoluciji in nagovarja k uresničitvi njenih idealov, ki jih je mogoče doseči samo z nasiljem; Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam (imenovan tudi Spomenik sprave) na Kongresnem trgu pa govori o strahotni izkušnji vojn in revolucije, hkrati pa naj bi nagovarjal k pomiritvi slovenskega naroda, ki jo je mogoče doseči samo s preseganjem nasilja. Oba simbolno izpostavljena pojma – Revolucija in Sprava – sta navzoča kot pozitivna ideala, kot vrednoti, ki se med seboj povsem izključujeta. S svojo izjemno velikostjo, ki naj bi poudarila tudi njun idejni pomen, spomenika med Slovenci ohranjata nepomirljivost in razdvojenost.

Celoten prispevek si lahko preberete v novi Demokraciji!

nazaj na vrh