Za Bežigradom po novem letu klicanje k Alahu z džamije, ki jo je (so)financiral Katar, eden glavnih financerjev terorizma

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: arhiv Demokracija foto: arhiv Demokracija

Džamija oziroma Islamski verski in kulturni center na Parmovi ulici v Ljubljani je danes prejela uporabno dovoljenje, je za 24ur.com potrdil generalni tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić. Trenutno so še v fazi nabave opreme, molitve v džamiji pa bodo najverjetneje začeli izvajati po novem letu.

 

Do konca leta nameravajo zaključiti še vsa obrtniška dela, do konca februarja pa naj bi nabavili še vso notranjo opremo. Verniki naj bi molilnico začeli uporabljati po novem letu. Slovesno otvoritev pa načrtujejo po postnem mesecu prihodnje leto, ki ga bodo muslimani zaključili konec maja 2020, je za portal razkril mufti Nedžad Grabus.

Porić, ki danes za STA ni bil dosegljiv, je aprila napovedal, da bo projekt Islamskega kulturnega centra in džamije v Ljubljani večinoma zaključen letos. Do konca leta nameravajo zaključiti obrtniška dela in vložiti prošnjo za izdajo uporabnega dovoljenja, je pojasnil.

Na svoji spletni strani so spomladi objavili razpis za izdelavo, nabavo, dostavo in montažo opreme, zanjo je načrte izrisal arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti. Datuma odprtja sicer še niso določili. Projekt pa bo po Porićevih besedah zaključen ob 50. obletnici začetkov ideje o izgradnji džamije v Ljubljani.

"Finančna konstrukcija izgradnje je na nek način zaključena. Upamo, da bomo lahko izpolnili vse pogodbene obveznosti. Poleg pogodbenih obveznosti so še dodatni stroški za priključitev elektrike, priključna moč, stroški pridobitve uporabnega dovoljenja, oprema in podobno," je o načrtovanih financah projekta aprila pojasnil Porić.

Osnova centra je 24 metrov visoka kocka, objekt ima 40 metrov visok minaret, pred začetkom gradbenih del pa so v sklopu centra napovedali prostor za molitev, umivalnico za obredno umivanje, po en izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt.

Gradnjo so začeli leta 2015. Sprva so predvidevali, da bo gradnja stala 22 milijonov evrov; od tega je 15 milijonov prispeval Katar. Nato pa je zaradi pomanjkanja denarja gradnja zastala.

V letu 2018 je Islamska skupnost pridobila skoraj 11 milijonov evrov novih sredstev za dokončanje investicije. Muftiju Grabusu in njegovi ožji ekipi je uspelo oblasti v Katarju prepričati, da ob že doniranih 15 milijonih evrov, s katerimi so zaključili prvo fazo gradnje, prispevajo še 10,8 milijona evrov. S tem denarjem naj bi zaključili projekt, vendar brez opreme. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 35 milijonov evrov.

nazaj na vrh