Vsi Cerarjevi miti o 2. tiru

(Slika: Nova24TV) (Slika: Nova24TV)

Miro Cerar je v odstopni izjavi za javnost dejal, da je bila kaplja čez rob današnja odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru, kar bo zavrlo razvoj Slovenije.

No, gradnjo drugega tira, ki jo je zagovarjal Miro Cerar in s katero bi zagotovil posle ljubljencem Foruma 21, je ves čas spremljalo ustvarjanje mitov, ki jih je širila Stranka modernega centra (SMC). Tudi to, da bi neizgradnja drugega tira zavrla razvoj, je mit, zato ni odveč, da še enkrat spomnimo na vse Cerarjeve mite o drugem tiru.

Mit št. 1: Slovenija bo zaostala v razvoju

Čeprav so v SMC trdili, da je »glas za drugi tir (…) glas za razvoj Slovenije«, je bilo to zavajanje. Razvoj Slovenije ni in ne more biti odvisen od 27,1 kilometra dolge železniške proge in od nekega podjetja, ki se imenuje 2TDK. SMC je s takimi izjavami ustvarjala izredne razmere. To se je izkazalo po referendumu, ko je posle s kupom železja in kamenja začela dobivati gradbena mafija okoli Foruma 21, ki si je obetala milijardni posel.

Od same gradnje bi največ koristi imela Luka Koper, ki bi sicer z nekaterimi dajatvami sofinancirala gradnjo, a ne v taki meri, kot bi človek pričakoval. Če Luka Koper za svoj razvoj potrebuje 2 tir, naj ga financira.

Mit št. 2: Cena bo 961 milijonov evrov

Ta mit ne drži, ker je to cena brez DDV, kar pomeni, da bo cena drugega tira (27,1 kilometra dolgega odseka med Koprom in Divačo) v resnici najmanj 1,17 milijarde evrov. Drugič pa zato, ker je cena za zdaj zgolj pobožna želja vlade, kar je potrdil tudi nekdanji državni sekretar Metod Dragonja, danes šef v podjetju 2TDK.

Strokovnjaki civilne družbe z Vilijem Kovačičem na čelu so prepričani, da bo gradnja 2. tira dražja, ker je cena izračunana za idealne razmere. Gradnja številnih predorov bo potekala na krasu, ki je poseben in zahteven, saj gre za zelo specifično geološko sestavo terena. Kaj bo potrebno narediti, bodo pokazala podrobna geološka vrtanja, ki še niso bila opravljena. Šele na podlagi tega se bo lahko ocenila vrednost investicije. Kar je posredno priznal tudi razvpiti državni sekretar Jure Leben, češ »da bo cena projekta znana takrat, ko bo projekt končan«.

Mit št. 3: Najmanjša obremenitev davkoplačevalcev

Ne obstaja najmanjša ali največja obremenitev davkoplačevalcev, obstaja samo prisilna obremenitev davkoplačevalcev. Kasneje je SMC to izjavo spremenila in jo omilila (da se lepše sliši), češ  da predlagano financiranje najmanj bremeni proračun. Zadnje (tehnično gledano) drži, drugače je debela laž. Prvič, proračun se ne polni sam od sebe, ampak ga polnijo davkoplačevalci. Drugič, nepovratna sredstva se ne oberejo na drevesu. Tretjič, tudi evropska sredstva so denar davkoplačevalcev. Četrtič, za kredite bodo jamčili davkoplačevalci.

Mit. št 4: Drugi tir ne bo zgrajen

Referendumski glas »proti« ne bi pomenil, da drugi tir ne bi bil zgrajen. Na referendumu se je glasovalo o zakonu, ki predpisuje izvedbo investicije, gospodarjenje in upravljanje z infrastrukturo ter dajatve (pribitek na avtocestno cestnino in takso za pretovor v Luki Koper). Glas »proti« bi na referendumu zato pomenil predvsem glas proti netransparentnemu vodenju projekta, proti podjetju 2TDK, za katerega nihče ne ve, zakaj je bilo ustanovljeno, in proti avtokratskemu in narcisoidnemu načinu vladanja Mira Cerarja, ki ves čas kampanje grozi in žali državljane.

Mit št. 5: SMC prevzema odgovornost

Odgovornosti ne prevzema nihče, odgovornost se bo socializirala, breme tega bodo v največji meri nosili (neto) davkoplačevalci, še posebej v primeru, če se bo kaj zalomilo in se bo projekt podražil. Tudi današnji odstop Mira Cerarja je manifestacija spfrejemanja odgovornosti, ampak je beg podgane iz potapljajoče se ladje.

Mit št. 6: 9.000 delovnih mest

To je bila ena največjih laži Cerarjeve vlade. »Če želimo, da se Slovenija razvija, če želimo 9.000 novih delovnih mest, če želimo razvoj Luke Koper, potem zgradimo že enkrat ta 2 tir,« je dejal Jure Leben, Cerarjev sekretar.

Ampak od kod vladi takrat številka 9.000? Domnevno na podlagi mednarodne študije, po kateri da milijarda ameriških dolarjev, vložena v velike infrastrukturne objekte, ustvari (posredno ali neposredno) 28.000 delovnih mest. Vladni uradniki so številko malo prilagodili, Metod Dragonja iz 2TDK pa je kasneje priznal, da gre za le ocene.

Mit št. 7: Infrastrukturni projekt

Gradnja drugega tira je infrastrukturni projekt le po imenu, drugače gre za povsem politični projekt vlade Mira Cerarja in njegove SMC. Tudi če odmislimo, da so vse vladne odločitve že po definiciji politične, političnost projekta dokazuje kar nekaj zadev: (prvič), nedorečen zakon, o katerem se bo odločalo na referendumu (politika si vedno pusti veliko prostora); (drugič), ni znana finančna konstrukcija (prodajanje megle je tipično za politiko); (tretjič), projekt nima jasno določene cilje (politični cilji niso nikoli natančni, ampak temeljijo na običajno nerealnih željah, kar kaže tudi načrtovanje 2. tira in zakon; (četrtič), plačevanje z denarjem drugih (politiki nikoli za projekte ne dajo svojega denarja, ampak vedno obremenijo druge); (in petič) nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami je vse več znakov, da SMC na tem projektu že gradi svojo predvolilno kampanjo.

nazaj na vrh