Vrana vrani ne izkljuje oči: začetek sojenja sodnikom in tožilcem v zadevi Patria jutri odpade! Na drugi strani pa ustavno sodišče nagaja preiskovalni komisiji pri preiskavi zlorab sodnih in tožilskih organov!

foto: Urban Cerjak foto: Urban Cerjak

Za jutri napovedane sodne obravnave tožbe Janeza Janše proti sodnikom in tožilcem v zadevi Patria očitno ne bo. S sodišča je namreč prišla informacija, da obravnava odpade.

 

Obravnava omenjene tožbe je bila sicer dodeljena sodnici Metki Turk, za katero so se spraševali, ali bo sploh zaslišala obtožence, saj naj bi se bali kamer pred sodno dvorano. Kot kaže, je njihov strah odveč – ali pa so ravno to dosegli, kar so hoteli.

Bodo sojenje prenesli v Maribor?

Kot je znano, je okrožno sodišče v Ljubljani skoraj polni dve leti zavlačevalo z začetkom primera odškodnine za krivično sojenje v zadevi Patria, ki jo od sodnikov, udeleženih v omenjenem montiranem sodnem procesu, zahteva predsednik SDS Janez Janša. Pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je ustavno sodišče razveljavilo predvsem zaradi pomanjkanja konkretnih znakov kaznivega dejanja prejemanje oziroma dajanje obljube nagrade. Na zatožni klopi so se tako znašli nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, sodniki Barbara Klanjšek, Milan Štrukelj in Vesna Žalik, pa tudi tožilka Branka Zobec Hrastar. Tožba je bila sicer vložena tudi proti Republiki Sloveniji.

Razlog za to, da je obravnava odpadla, bi bil lahko tudi v tem, da je Janšev odvetnik Franci Matoz predlagal prenos krajevne pristojnosti, torej z ljubljanskega na katero drugo okrožno sodišče. Med razlogi za to je tudi navedba Milana Štruklja, da naj bi za sojenje v zadevi Patria dobil »ukaz z vrha«, zato je nepristranskost sodišča pod velikim vprašajem. »Tožnik meni tudi, da je izpolnjen subjektivni kriterij nepristranskosti, saj je povsem jasno, da se sodniki Okrožnega sodišča, Višjega sodišča in Vrhovnega sodišča, ki se v isti zgradbi dnevno srečujejo, pogovarjajo, se družijo tudi v jedilnici sodišča, zato je najmanj podan dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki naj bi sodili o odgovornosti njim višjih sodnikov,« je zapisano v dopisu. Kot je še zapisal Matoz, se je zaradi istih razlogov že zgodilo, da so pristojnost z ljubljanskega prenesli na mariborsko višje sodišče.

V sami zahtevi po prenosu krajevnih pristojnosti je sicer izražena zahteva, da se o tem razpravlja še pred prvo obravnavo, ki je bila razpisana za 14. november, torej za jutri.

Kot je znano, je podobno skušala doseči tudi obramba dr. Milka Noviča, vendar je bila zahteva zavrnjena – o primeru Novič bo tako odločalo ljubljansko višje sodišče.

Vrana vrana ne izkljuje oči

Kakorkoli že, v vsakem primeru velja, da vrana vrani ne izkljuje oči in da bodo skušali sodniki v tem postopku zaščititi svoje kolege. Zato je po svoje tudi pričakovana današnja odločitev ustavnega sodišča, ki je zaradi nedavne afere z najmanj dvema ustavnima sodnikoma (dr. Rajko Knez, dr. Matej Accetto) dobilo precejšen madež na svojem ugledu. Odločba se namreč tiče preiskovalne komisije, ki jo vodi Žan Mahnič, ukvarja pa se prav z zlorabami tožilstva in sodstva v politične namene. Kot je znano, so ustavni sodniki zadržali izvrševanje zakona o parlamentarni preiskavi glede sodstva, sedaj pa so isto storili tudi v zvezi s tožilstvi, kar pomeni, da je delo komisije tako rekoč ohromljeno.

Ustavno sodišče je namreč po poročanji STA do končne odločitve zadržalo tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor se nanaša na državne tožilce. Preiskovalna komisija v zadevi Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, ne samo na sodnike.

Izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor se nanaša na sodnike, je ustavno sodišče na pobudo Sodnega sveta zadržalo že konec oktobra, sedaj pa je enako odločitev sprejelo še glede državnih tožilcev.

Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.

Kot so zapisali v pobudi, je "akt o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev državnotožilske in sodne funkcije v zadevah političnega funkcionarja in člana državnega sveta, obtožnega več korupcijskih kaznivih dejanj, nesprejemljiv z vidika temeljnih po postulatov vladavine prava, načela delitve oblasti, neodvisnosti in samostojnosti pravosodja in pravosodnih funkcionarjev, nosilcev državnotožilske in sodne funkcije ter temeljnimi pravicami do osebnega dostojanstva nekdanjih in sedanjih državnih tožilcev".

Ustavno sodišče ocenjuje, da se v tem primeru postavlja vprašanje ustavne skladnosti zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ker naj ne bi vsebovala ustreznih mehanizmov za preprečitev protiustavnih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko posegle v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev.

Če bi se izkazalo, da izpodbijana predpisa res ne vsebujeta takih mehanizmov, pa bi jih po ustavi morala vsebovati, bi njuno izvrševanje do končne odločitve ustavnega sodišča že samo po sebi povzročilo težko popravljive škodljive posledice, so ocenili ustavni sodniki. "Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih državnih tožilcev v konkretnih sodnih postopkih, namreč lahko do te mere trči v ustavno načelo delitve oblasti in samostojnost državnih tožilcev, da lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva," so zapisali v odločbi.

Te posledice pa je po njihovem mnenju mogoče preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na državne tožilce. Takšno zadržanje po oceni ustavnega sodišča ne bi povzročilo hujših posledic.

Sklep o zadržanju je ustavno sodišče sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Obenem je ustavno sodišče sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Obeti za preiskovalno komisijo so torej slabi – nad sodniki in tožilci je očitno samo še modro nebo in jim ni potrebno odgovarjati za zlorabe, zaradi katerih dejansko dokazujejo, da niso neodvisni od politike. Kar je tudi zelo slaba prognoza za prihodnost sodstva in organov pregona v Sloveniji.

nazaj na vrh