[Video] Makedonijo pretresa največji bančni škandal, povezan z NLB in slovenskimi tajkuni, ki perejo denar davkoplačevalcev, nato pa se denar vrača v Slovenijo!

  • Napisal  J. Ž./Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Makedonijo pretresa največji bančni škandal, povezan z NLB  (foto: Nova24TV) Makedonijo pretresa največji bančni škandal, povezan z NLB (foto: Nova24TV)

V Makedoniji se v teh dneh nadaljuje preiskava zoper tri velike afere, ki podružnico NLB v Skopju, Tutunsko banko, pretresajo zadnjih nekaj mesecev. Makedonski raziskovalni novinarji so prišli na sled mafiji, ki slovenski davkoplačevalski denar opere v Makedoniji, ki ni v Evropski uniji, potem pa ta denar potuje nazaj v Slovenijo na račune fiktivnih podjetij.

V Makedoniji trenutno potekajo trije ločeni procesi, v katere je tako ali drugače vpleteno vodstvo makedonske podružnice NLB v Skopju. Prvega izmed škandalov intenzivno preiskuje znani makedonski raziskovalni novinar Ljubčo Zlatev, ki ima svojo oddajo na televiziji Alfa TV, v kateri odkriva politične škandale. NLB je v Makedoniji komercialna banka in mora v Makedoniji poslovati po makedonskih zakonih, ki veljajo za tuje banke.

Slovenski tajkuni izkoriščajo pomanjkanje nadzora in regulacij v Makedoniji
Preiskovalec bančnega kriminala Vasko Stojkov je o tem povedal: “Banke po pravilih bančnega poslovanja lahko financirajo povezane osebe z bankami do določene višine zneska. Pri nas je ta znesek 25 odstotkov lastnega kapitala. Se pravi, če ustanovitelji banke razpolagajo s sto milijoni evrov, lahko operirajo z desetkratnikom tega števila. To so torej depoziti državljanov, s katerimi banka posluje in daje kredite, ter tako veča svoj kapital.” A pravila je v Makedoniji zlahka izigrati, opozarja naš sogovornik, in ravno zato je ta država tako mikavna za tajkune iz drugih držav, tudi Slovenije: “Banke torej ne upoštevajo teh pravil in strankam posojajo bistveno večji odstotek od svojega bruto kapitala, kot je dovoljeno. Denar torej dajejo povezanim osebam, pri čemer so tudi banke med seboj povezane, To pomeni, da ena banka vlaga v drugi banki. Iste osebe, ki so delničarji v eni banki, so tudi delničarji druge banke ali pa sedijo v upravnem odboru te banke. Na ta način, ker so pomešani med seboj, postajajo pravzaprav ena in ista oseba.”

To je eden večjih bančnih škandalov v Makedoniji, saj gre za sistematično izigravanje zakonov, ki traja že več kot desetletje. Zaskrbljujoče je, da to počne tudi tuja komercialna banka, v tem primeru slovenska, pravi Ljubčo Zlatev, ki je v svoji oddaji razkril, da je za to početje vedela tudi Narodna banka Makedonije, ki pa je kršiteljem pogledala skozi prste. Stojkov je o tem povedal še: “Tukaj vidim tudi eno veliko slovensko banko, ki kreditira z banko povezane osebe, ampak jih ne financira na ta način kreditiranja, temveč jim odproda delniške naložbe v podjetjih in skladih. Banka pride v neko družbo kot delničar in še isti dan svoje delnice pripiše na sebe povezano podjetje, ki potem to več let odplačuje. Dva, trije slovenski skladi kupujejo delnice v naših bankah, ne da bi imeli priporočilo Agencije za trg vrednostnih papirjev.”

Raziskovalni novinar Zlatev je razkril obseg afere v Makedoniji
Ljubčo Zlatev je o aferi povedal sledeče: “Slovenija je članica Evropske unije, Makedonija pa ni. Biti članica EU pomeni biti transparentna država. Mi v Makedoniji imamo problem, da je naš bančni sistem popolnoma zaprt. Nič, niti letne bilance niso dostopne javnosti. Zato je zelo težko dokazati, da se v makedonskih podružnicah bank, ne samo v NLB, tudi drugih, sumim, opere celo več denarja, kot se v Sloveniji.” Podkupljivost bančnih uslužbencev v Makedoniji je namreč zaskrbljujoče visoka, pri tem pa vodstvo Narodne banke Makedonije ves čas vztraja pri stališču, da denarja interesnim podjetjem ni posodila NLB, temveč fizične osebe.

Pranje denarja je izjemno težko dokazati. Pa so takšne afere v Makedoniji povezane tudi z dogajanjem v Ljubljani, kjer je prišlo do milijardnega pranja denarja? Zlatev pojasnjuje: “Da, seveda, čeprav ne poznam dobro okoliščin v Sloveniji, a verjamem, da sta zadevi povezani. Podružnica NLB v Makedoniji namreč tukaj funkcionira kot komercialna banka, torej na komercialni osnovi, lastnik pa je slovenska država. A ko vse to dobro analiziramo, mislim, da se bo na koncu, morda čez deset ali dvajset let, vendarle pokazalo, da s to banko pravzaprav upravljajo bivši komunistični funkcionarji in njihovi ideološki nasledniki.” Zanimivo je, da v tri velike makedonske banke, ki so med seboj tesno povezane, saj delničarji ene banke sedijo v upravnih odborih drugih bank, kršijo tudi priporočila Agencije za trg z vrednostnimi papirji. Slednja je namreč prepovedala prodajo delnic sumljivim naložbenim skladom iz Slovenije, saj niso mogli dokazati izvora denarja, a so banke ravnale po svoje.

Katera podjetja in posamezniki so vpleteni v afere, povezane z NLB?
“En je švedski sklad, drugi je slovenski Publikum. Sprašujemo se, kakšnega porekla je denar v skladu. Banka ni naredila nobene takšne raziskave. To je razvidno iz poročila delničarske skupščine te banke. V sporočilu piše, da tega niso preverjali, ker pravne procedure tega ne zahtevajo. Potrebujemo pa dopolnitev pravil,” je situacijo komentiral Stojkov in dodal: “Prav velika koncentracija slovenskih bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij kaže, da Slovenci dobro izkoriščajo, da je Makedonija zunaj EU. V Makedoniji operejo denar, tudi preko Srbije, in ga vrnejo nazaj v Slovenijo.”

“S tem je omenjeni slovenski sklad Publikum postal eden večjih delničarjev v Komercialni banki. S tem je pridobil tudi pravice, da bi odločal o kreditih v tej banki. Dobil je torej pravico, da nekomu, ki je z njim povezan, odobri določene kredite,” še pravi Stojkov. Poleg preiskave sumljivih naložb iz Slovenije se v Makedoniji vodi tudi preiskava proti osmim osebam, ki so osumljene zlorabe položaja in pooblastil, štiri od njih pa pranja denarja. Tožilstvo sumi, da so osumljeni v letih 2006 in 2017 ustanavljali podjetja, dobivali kredite in denar nakazovali v Slovenijo in avstrijskim podjetjem, potem pa del sredstev investirali v nova podjetja in nepremičnine v Bitoli. Med temi je bilo tudi podjetji Meteorit, registrirano v Hočah pri Mariboru, ki je denar nakazovalo naprej drugim manjšim podjetjem. Lastnik tega podjetja je Boris Medved, za katerega makedonski mediji pravijo, da ga čaka obsodba. Medved je v telefonskem pogovoru za Nova24TV kategorično zanikal, da bi karkoli vedel o kriminalistični preiskavi, ki v Skopju poteka zoper njega. Po naših informacijah še zdaleč ni edini Slovenec, ki je vpleten v afere NLB v Skopju. Novinarji iz Makedoniji pravijo, da je to pravi divji zahod, ker Makedonija še ni članica EU, pa ni pravih regulacij in nadzora. Prav zato ne čudi, da je tam registriranih veliko slovenskih podjetij, bank in zavarovalnic.

Državno NLB najprej oropali, denar poslali v Slovenijo, škodo NLB pa pokrila državna pozavarovalnica?!
So pa lani v kraji trezorja sodelovali uslužbenci te banke. “Zadnjih petnajst let je imela NLB v Skopju sedem do osem velikih afer. Zadnja je povezana z ropom, ki so ga organizirali čuvaji trezorja. Ukradenih je bilo tri milijone evrov, in čeprav na zaslišanju pred sodiščem čuvaj ni povedal, kam bo poslal denar, se sumi, da je ta denar pravzaprav končal v Sloveniji.” Pred dvema letoma je makedonska podružnica Sava Re makedonski podružnici NLB izplačala zavarovalno premijo v višini 80 odstotkov ukradenega denarja, saj je bila NLB za kraje tu zavarovana. Kar je v tej zgodbi najbolj zanimivo, je časovno sosledje dogodkov. “To je pravzaprav velik škandal, saj je žena generalnega direktorja NLB v Skopju visoka funkcionarka makedonske podružnice Save Re. In kaj se je zgodilo? V pogodbo o zavarovanju so šest mesecev pred ropom dodali člen, s katerim se zavaruje denar pred ropom s strani svojih uslužbencev. In čez pol leta je človek, ki dela v NLB, ukradel denar,” pojasnjuje Zlatev.

Zanimiva naključja vzbujajo dodatne sume
Je pa zanimivo, da se NLB oziroma njena podružnica v Skopju nahaja v isti zgradbi kot katarsko veleposlaništvo, vemo pa, da je bil Katar v preteklosti obtožen financiranja islamskega terorizma. In vemo, da se je tudi v NLB v Sloveniji opralo več kot milijardo evrov islamskega terorističnega denarja. Denar slovenskih državljanov se prek NLB že več kot desetletje sistematično pere v drugih državah in vrača nazaj v Slovenijo, tajkuni pa jo izkoriščajo še iz časov prejšnjega režima. Zato ne čudi, da aktualni režim nima posebnega namena, da se ta bankomat slovenske levice v kratkem privatizira.

V studiu je za oddajo Drugorazredni afere, povezane z NLB, komentiral tudi prof. dr. Boštjan M. Zupančič, ki je kot prvi na družabnem omrežju razkril afero v zvezi z njeno nekdanjo podružnico LBS v New Yorku. O tem se nikoli ni pisalo v nobenem od večjih slovenskih medijev. Afera je imela vsejugoslovanske razsežnosti, akterji v tej zadevi so bili nato oproščeni. NLB je bila že takrat tesno povezana z najvišjimi slovenskimi političnimi funkcionarji, ne ve pa se, koliko je imela pri tem opraviti Služba državne varnosti.

Video https://www.youtube.com/watch?time_continue=76&v=u_wvcyohzMw

J. Ž./Nova24TV

Odgovor na objavljeno informacijo:


S škodnim dogodkom »odtujitev večje količine denarja zaposlenega iz trezorja NLB Banke v Skopju z dne 10. 4. 2017« smo seznanjeni, prav tako tudi s postopkom reševanja škodnega primera.

Podatek o časovnem sosledju dogodkov v smislu spremembe in dopolnjevanja zavarovanja nekaj mesecev pred škodnim dogodkov, kot sta ga objavila Nova24tv.si in Demokracija.si, ne drži.

Sava osiguruvanje, Skopje ima z NLB Banko Skopje že dalj časa sklenjeno t. i. BBB zavarovanje, ki je standardno zavarovanje za banke, zadnja obnova zavarovanja pred škodnim dogodkom za čas treh let pa je bila 30. 6. 2016.

Zloraba s strani zaposlenih je eden izmed temeljnih rizikov tega zavarovanja. Zaradi kompleksnosti zavarovanja je bilo to skoraj v celoti pozavarovano, konkretno preko pozavarovalnega posrednika pri Lloyd's, London, ki je usmerjal in vodil reševanje konkretnega škodnega primera s svojimi mednarodnimi strokovnjaki in tudi sprejel odločitev za plačilo škode.

 

POPRAVEK članka z naslovom “[Video] Makedonijo pretresa največji bančni škandal, povezan z NLB in slovenskimi tajkuni, ki perejo denar davkoplačevalcev, nato pa se denar vrača v Slovenijo!”, objavljenega v mediju www.demokracija.si, dne 8. oktobra 2018

V navedenem članku so bili objavljeni napačni in neresnični podatki ter ugibanja in insinuacije brez kakršne koli opore v dejstvih, s katerimi se nedopustno posega v ugled in dobro ime NLB d.d.

NLB Banka AD Skopje, ki je v 86,97 % lasti NLB d.d., deluje po predpisih in pod nadzorom Narodne banke Republike Makedonije, ki ji je dolžna redno poročati o svojem poslovanju, tudi kar zadeva izpostavljenost do posameznih strank. O poslovanju javno obvešča tudi delničarje in druge deležnike preko rednih četrtletnih poročil in vsakoletnega Letnega poročila NLB Banke AD Skopje. NLB Banka AD Skopje je ena vodilnih bank v Makedoniji in posluje v panogi, ki je v državi najmočneje regulirana. Kot delniška družba z večinskim tujim kapitalom in ustreznimi organi upravljanja (kot npr.: skupščina delničarjev, nadzorni odbor, upravni odbor, notranja in zunanja revizija), posluje v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi in regulatornimi zahtevami. Doslej še nobena revizija Narodne banke Republike Makedonije ni pokazala, da bi NLB Banka AD Skopje ravnala v nasprotju s pravili, kot izhaja iz očitkov v članku.

Po prejetih pojasnilih NLB Banka AD Skopje, članice NLB Skupine, tudi ne držijo navedbe v članku o časovnem sosledju dogodkov v smislu spremembe in dopolnjevanja zavarovanja le nekaj mesecev pred škodnim dogodkom - ropom bančnega trezorja leta 2017. NLB Banka AD Skopje ima sklenjeno standardno zavarovanje za banke že več kot 10 let in polica ves ta čas pokriva tudi nelojalnost zaposlenih. Zadnja obnova zavarovanja za obdobje treh let je bila narejena 30. junija 2016, torej ne šele šest mesecev pred ropom, kot to zmotno izhaja iz članka.

V članku večkrat navedeni očitki o pranju denarja v NLB d.d. so neresnični. NLB d.d. posluje skladno z določili Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter skladno s smernicami Banke Slovenije.  Na področju preprečevanja pranja denarja ima dobro delujoč in sodoben sistem notranjih kontrol. Z njegovo pomočjo se zagotavlja uporabo navedenih predpisov v vsakodnevni praksi, kar je posledica vzpostavljene infrastrukture, njen del pa so tako organizacijske kot funkcionalne in informacijske rešitve, predvsem pa zaposleni.

NLB d.d.

 

nazaj na vrh