V ŽIVO – (Iz minute v minuto) Simpozij Zbora za republiko: Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?

dr. France Cukjati dr. France Cukjati

Zbor za republiko, v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve v Muzeju VSO, nadaljuje simpozij "Kako vzpostaviti demokracijo" s tematskim naslovom »Kako končati tranzicijo in vzpostaviti demokracijo?«. Simpozij neposredno prenaša Nova24tv, lahko si ga ogledate tukaj.

Gostje simpozija:

* dr. Lovro Šturm: Pravo in prav. Slovenija na trnovi poti do pravne države in pravične družbe za vse. Slovensko pravosodje kot samoreferenčni sistem. Kako pomagati pravosodju, da najde izhod iz slepe ulice

* dr. Mitja Deisinger: Neodvisno Vrhovno sodišče in enotnost sodne prakse

* dr. Ernest Petrič: Pogled na slovensko pravno državo po devetih letih prakse na ustavnem sodišču

* dr. Janko Kos: Vloga in pomen »Srednje Evrope« v slovenski politiki, kulturi in šolstvu

19:11 Dr. Kos: Pričakovali bi, da ima Slovenija z državami Srednje Evrope najtesnejše in najplodnejše stike. A večinoma leve slovenske vlade iz znanih razlogov ne morejo navezati tovrstnih stikov s temi državami.

19:10 Dr. Kos: Slovenija je kulturno del Srednje Evrope.

19:08 Dr. Kos opozarja, da je bilo področje Srednje Evrope območje silnih etničnih čiščenj. In to najhujših.

19:00 Dr. Kos opomni, da države Srednje Evrope povezuje dediščina Habsburške monarhije.

18:55 Dr. Kos: Bolj ali manj je uveljavljeno mnenje, da je Srednja Evropa tisto področje med Nemčijo in Rusijo. V tem smo umesni.

18:53 Dr. Kos spomni, da Slovenijo Britanska enciklopedija svetovne geografije uvršča v Južno Evropo: "Nenadoma je Slovenija padla v južnoevropske države."

18:50 Dr. Kos govori o knjigi "Trk civilizacij" Samuela P. Huntingtona. "Evropa je vse, kar je vredno, Zahodna Evropa. Tja do Rusije."

18:46 Dr. Kos: Nekaj drugega je Srednja Evropa kot geopolitična regija. O tem so mnenja različna. Povezana so z različnimi geopolitičnimi interesi. Tako, da Američani gledajo drugače na Srednjo Evropo kot jo gledata Francija in Nemčija. "Kot polje interesov."

18:45 Dr. Kos: Pojem Srednje Evrope je po slovenski osamosvojitvi poniknil.

18:40 Dr. Janko Kos govori o problematiki Srednje Evrope

18:30 Dr. Petrič: Vrednote tistega časa, ki jih simbolizira Tito, niso več vrednote našega časa.

18:25 Dr. Petrič: Razumevanje prava, ki naj ne služi pravičnosti, temveč t.i. višjemu cilju, je še vedno prisotno in bremeni Slovenijo. Sodstvo ne sme biti dekla oblasti.

18: 23 Dr. Petrič govori o delu na ustavnem sodišču, kjer je ugotavljal, da je v Sloveniji problem pravne države in vladavine prave, velik.

18:22 Dr. Petrič: Posledica vsega tega, o čemer sem govoril, je zaupanje ljudi v pravo in stopnja pravne kulture. Država, ki doseže visoko stopnjo zaupanja v pravno državo in pravne kulture, običajno tudi uspešna.

18:20 Dr. Petrič: Pomembna je učinkovitost prava. Odnose v družbi ureja pravo, ne moč. Ker če to ureja nekaj drugega, in ne pravo, imamo opravka bodisi s totalitarno državo, bodisi z mafijsko državo. V nobenem primeru ne gre za pravno državo.

18:18: Dr. Petrič govori o tem, da morajo biti zagotovljene pravice kot so in dubio pro reo, ki v prevodu pomeni: v dvomu v korist obdolženca, načelo lex certa kar pomeni, da storilec vnaprej ve, kaj je kaznivo ter načelo Nulla poena sine lege oziroma ni kazni bez zakona.

18:16 Dr. Petrič: Pravna država je država, katera ima v svojem ustavnem redu zagotovljeno ustavnost in zakonitost, kar pomeni ravnannje oblasti in državljanov v skladu z ustavo in zakoni.

18:14 Dr. Petrič: Pravna država je država, v čigar ustavi, zato govorimo o ustavni demokraciji, zagotavlja načela: spoštovanje človekovega dostojanstva kot izhodišče pravnega reda, čemur sledi zagotovljen katoalog temeljnih človekovih pravic, med katerimi so najbolj pomembne državljanske in politične pravice.

18:12 Dr. Petrič razlaga, zakaj ni hotel postati javni tožilec v prejšnjem sistemu, saj je že nekaj vedel o Dachauskih procesih. 

18:10 Dr. Petrič: Problemi naše pravne države in zavesti imajo globoke korenine, ki segajo v čas pojmovanja prava v revolucionarnih letih.

18:09 Dr. Petrič: Pred zakoni smo vsi enaki.

18:07 Dr. Petrič: Problem pravne države razumem širše; pravna država je tista država, v kateri vlada pravo. To je država, v kateri je oblast omejena s pravom in ustavo.

18:04 Dr. Ernest Petrič in njegov pogled na slovensko pravno državo po devetih letih prakse na ustavnem sodišču

18:00 Dr. Cukjati: Šli smo iz Jugoslavije, Jugoslavija pa še ni šla iz Slovenije.

17:58 Dr. Deisinger: Npr. Zakon o stavki je še iz SFRJ. Tak predpis imamo že celo obdobje od osamosvojitve. Ostanke starih ureditev, vse zakone izpred osamosvojitve, bi bilo potrebno anulirati in zamenjati z novimi.

17:57 Dr. Deisinger: Popuščanje državnim tožilcem pri slabo pripravljenih obtožnih aktih ni sprejemljivo.

17:56 Dr. Deisinger: Državno tožilstvo bi moralo dvigniti kakovost obtožnih aktov prav glede opisa kaznivih dejanj.

17:55 Dr. Deisinger: Enotna sodna praksa ni edina stvar, ki jo moramo zagotoviti. Privilegiranje nekaterih in diskriminacijo drugih je v demokratični družbi treba izločiti iz misli in dejanj.

17:54 Dr. Deisinger: Uveljavitev enotne sodne prakso bi pomenilo uveljavitev pravne države.

17:51 Dr. Deisinger: Pri odločitvah morajo sodišča upoštevati tudi odločitve ESČP, ampak te se največkrat nanšajo na postopkovne kršitve ter na odločitve EU, če se povežejo s posameznim primerom.

17:49 Dr. Deisinger opozarja, da je tudi ustavno sodišče opozarjalo na odstopanje od enotne sodne prakse.

17:45 Drugi razpravljavec dr. Mitja Deisinger: poleg zdravstva in Slovenske vojske je v Sloveniji velik problem sodstvo. Neenotna sodna praksa je eden največjih problemov.

17:44 Dr. Šturm o rešitvah Šturm o nujnih spremenbah: Sodstvo bi moralo javnosti omogočiti vpogled v delovanje. Sklepi vseh sodišč bi morali biti dostopni na internetu. Uradne objave naj ne bodo anonimne, vsebujejo naj vse podatke o sodnikih, ki so sodili. Prav tako za javni dostop sodnih vpisnikov.

17:40 Dr. Šturm spomni še na nedopustno uporabo nekaterih pravnih predpisov policije, ki niso bili javno objavlejni. "To je za obstoj pravne in demokratične države izjemno sporno."

17:38 Dr. Šturm: Pri sodnem odločanju je via facti močno prisoten vpliv nekega tretjega državnega organa, to je organa preiskave, policije. To je nedopustno. Taki primeri niso redki.

17:36 Dr. Šturm opozarja tudi na težavo policije, ki se v nekaterih primerih obrne na sodišče. V praksi te zadeve še niso dovolj dobro skrbno pretehtane. Odvisno je tudi od dežurnega sodnika, ki odobri posege v zasebnost.

17:33 Dr. Šturm: Tožilec je le ena izmed strank v postopku, tako kot je obdolženec. In če se prekorači ta črta ločnica, ki se žal velikokrat prekorači, potem je tu mogoče očitati videz pristranskega sojenja ali celo pristransko sojenje.

17:31 Dr. Šturm opozarja, da sodstvo in tožilstvo ne smeta sodelovati: Sodniki in tožilci ne smejo sodelovati! Sodniki in tožilci bi morali biti na dveh bregovih.

17:30 Dr. Šturm govori o kazenskem sodstvu, kjer poleg sodnikov sodelujejo tudi tožilci in policija.

17:28 Dr. Šturm: Tak videz pristranskosti je ugotovilo tudi ustavno sodišče v zadevi Patira in v primerih sojenja Francu Kanglerju, kjer je tudi prišlo do pristranskega sojenja.

17:26 Dr. Šturm: Dokazovanje nepristranskosti je včasih zelo težka naloga, vendar videz nepristranskosti se pojavlja, posledično, kot pristranskost in ga je lažje detektirati in spoznati.

17:24 Dr. Šturm opozarja tudi, da se je o nepristranskoti sodišč že zelo zgodaj srečalo tudi ESČP: "Pravica mora mora biti izrečena in tudi dajati mora videz, da je prišla neoporečno do izraza."

17:21 Dr. Šturm: Za nepristranskost se je potrebnoprizadevati in jo izkazovati.

17:20 Dr. Šturm meni, da o neodvisnosti sodišč pravniki velikokrat govorijo, o nepristranskosti manj. Slednja je celo bolj pomebna kot neodvisnost.

17:18 Dr. Šturm opozarja, da sta neodvisnsot in neprisranskost tesno povezani.

17:17 Dr. Šturm navaja razlago profesorja Pitamica, kaj je pristranskost: Pristranskost opredeluje kot moralno in intelektualno odvisnost sodnikov v konkretnem primeru.

17:15 Dr. Šturm opozarja, da mora Slovenija zagotoviti pravico do poštenega in nepristranskega sojenja.

17:13 Dr. Šturm meni, da je kritika delovanja sodišč je upravičena.

17:11 Dr. Šturm ugotavlja, da bi morali pravniki imeti za prvi tuj jezik nemščina.

17:10 Dr. Šturm: V naš pravni sisetm se je vtihotapil angleški jezik in anglosaksonski pravni red.

17:09 Dr. Šturm ugotavlja, da se daje preveliko težo maturitetnemu izpitu, ki ni dobra podlaga za študij prava.

17:08 Dr. Lovro Šturm: Študij na Pravni fakulteti bi lahko bil bolj kvaliteten.

17:07 Cukjati besedo predaja dr. Šturmu

17:06 Predsednik ZZR France Cukjati ima uvodno besedo.

17:03 Začenja se simpozij Zbora za republiko.

 

nazaj na vrh