V reviji Demokracija razkrivamo: Okostnjaki NLB padajo iz omar: Primer razvpitega Janka Zakeršnika

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Janko Zakeršnik je imel tako prek Filipliča dostop do vodstva NLB. Foto: Demokracija Janko Zakeršnik je imel tako prek Filipliča dostop do vodstva NLB. Foto: Demokracija

Podjetje Eurocity, ki se ukvarja s cestnim tovornim prometom, je bilo v sodni register vpisano 25. junija 1992. Uradno je njegova lastnica nemška družba MM Logintrend GMBH iz Karlsruheja. Podatki kažejo, da za tem podjetjem stoji Janko Zakeršnik, znan iz podjetja Prevent Global. Podatki iz sodnega registra še pokažejo, da je podjetje posredno prek svojega nemškega lastniškega podjetja tesno povezano tudi z LHB International iz Frankfurta v Nemčiji. LHB pa je hčerinsko podjetje Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je v državni lasti.

Iz doslej znanih podatkov so bile povezave Janka Zakeršnika in njegovega podjetja z LHB iz Frankfurta predmet že več raziskav. Zakeršnikovo ime se je med drugim pojavilo tudi pri nekaterih drugih tujih podjetjih, predvsem ruskih.

Povezave Janka Zakeršnika z Rusijo in NLB

Že pred časom smo pridobili podatke, da je Janko Zakeršnik ob koncu leta 2005 sklenil posojilno pogodbo z ruskim podjetjem LLC Globestroy; za 3 leta in en dan jim je posodil 3 milijone ameriških dolarjev, ki jih je to rusko podjetje namenilo za nakup ruskega podjetja OAO Stomatologija. Ustanovitelji ruskega podjetja LLC Globestroy pa so bili Aleksandr Anatoljevič Suharev (40 odstotkov), rusko podjetje OOO Globerent (26 odstotkov), Rudi Bris in Janko Zakeršnik sta imela v lasti po 10 odstotkov, Jože Gašper Filiplič pa 5 odstotkov. Rusko podjetje je bilo tako v lasti vsaj treh Slovencev, pri čemer obstaja domneva, da je bil priimek Bris napisan napačno in da gre za Rudija Brica. Za rusko podjetje OOO Globerent ni podatkov na spletu, poslovni registri so navajali le podjetje OOO Globerent Finance. Ali gre za isto podjetje, pa nismo ugotovili.

Več znanega pa je o podjetju LLC Globestroy, ki mu je Zakeršnik posodil 3 milijone dolarjev. Poleg Zakeršnikovega imena smo tu postali pozorni tudi na 10-odstotnega lastnika z imenom Jože Gašper Filiplič. Omenjeni je bil namreč pred leti zaposlen v banki SIB, ki je veljala za banko sumljivega slovesa (bolj udbovsko kot ne), nato je propadla. Filiplič je bil zaposlen tudi v NLB, v prejšnjem desetletju kot direktor centra za velika podjetja in pomočnik uprave NLB. Po nekaterih podatkih je bilo to tudi v obdobju, ko so podelili kredit podjetju MM Logitrend iz Nemčije, to je lastniku podjetja Eurocity iz Otiškega Vrha, v katerem je bil Zakeršnik direktor. Iz sodnega registra, ki ga objavljamo posebej, je namreč razvidno, da je frankfurtska LHB podjetju MM Logintrend posodila najmanj 25 milijonov evrov, za zavarovanje pa je to podjetje zastavilo podjetje Eurocity. Zastavna pravica na poslovnem deležu je namreč v slovenskem poslovnem registru še vedno vpisana.

Poslovno povezan s Filipličem in LHB Frankfurt

Zakeršnik je imel tako prek Filipliča dostop do vodstva NLB, s Filipičem pa je bil poslovno povezan prek ruskega podjetja Globestroy. Filiplič je bil član nadzornega sveta Banke Celje in zaposlen tudi v LB InterFinanz Zürich, ki je bila prav tako hčerinska družba NLB. Zdaj je častni konzul Luksemburga v Sloveniji.

Po dostopnih podatkih je proti koncu leta 2005 LHB Frankfurt pripravila predlog za 3 milijone evrov visoko posojilo Janku Zakeršniku, ki smo ga že navedli. Kot osnovo so napisali financiranje kredita ustanovitelja, kot namen pa refinanciranje posojila ruskega podjetja LLC Globestroy, katerega lastnika sta bila tako Filiplič kot Zakeršnik. Pogodba je bila podpisana novembra 2005, za zavarovanje posojila sta bila dana odstop pravic po kreditu (kreditnem dogovoru) in depozit Janka Zakeršnika pri LHB. Banka je nato denar nakazala na račun ruskega podjetja LLC Globestroy. LHB je posojilo glede na navedbe naših virov odobrila Zakeršniku, nakazano pa je bilo na račun Globestroya. V LHB so se po navedbah virov pri tem sklicevali na pogodbo med Zakeršnikom in Globestroyem.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh