V reviji Demokracija razkrivamo: Cerarjeva vlada slabo gospodari!

  • Napisal  Vida Kocjan
Vlada Mira Cerarja Vlada Mira Cerarja Foto: Matic Štojs

Denarja bi bilo lahko za vse dovolj, le dobro bi bilo treba gospodariti z njim. Podatki kažejo, da so vlade tranzicijske levice slabi gospodarji, ko pa jim začne teči voda v grlo, začnejo deliti bonbončke. Najboljših in največjih pa so deležni sami.

Slovenija je zadolžena za več kot 32 milijard evrov. Samo za obresti smo tako v letu 2016 plačali 1.168,3 milijona evrov oziroma dobro sedmino prihodkov letnega proračuna. Zadolženost države presega 80 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), od leta 2008 se je domala početverila. Za državne oziroma javne naložbe namenjamo vsako leto manj denarja, v letu 2016 jih je bilo za samo 1,1 milijarde evrov, kar je manj, kot smo plačali za obresti. Statistični podatki tudi kažejo, da je razmerje med državnimi izdatki za naložbe in izdatki za obresti iz leta v leto manjše. V letu 2012 so bile naložbe dvakrat višje od stroškov za obresti, v letu 2016 pa so bile že nižje od zneska obresti, kar kaže, da vlada katastrofalno slabo vodi gospodarsko politiko države.

Še vedno na repu EU

Slovenija v zadnjih treh letih dosega gospodarsko rast; 2,0-odstotna rast pomeni okrog 780 milijonov evrov letno. To pa je manj, kot plačamo za obresti po najetih posojilih. Ključni dejavnik izboljšanja gospodarske rasti je izvoz blaga in storitev. Kljub relativno ugodni gospodarski rasti pa Slovenija še vedno ostaja v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za ravnjo pred krizo. Iz najuspešnejše nove države članice EU, kot je bila Slovenija še leta 2008, smo v naslednjih letih prišli med najslabše. Ob tem nas celo Evropska komisija opozarja, da zdajšnjo gospodarsko rast zmotno jemljemo kot samoumevno in je ne izkoristimo za zniževanje javnega dolga. Strukturni javnofinančni primanjkljaj namreč celo povečujemo.

Cerarjevi predvolilni bonbončki

Ob tem smo priča samohvali predsednika vlade Mira Cerarja in predsednikov koalicijskih strank, ki državljanom doslej še niso ponudili nobene resnejše reforme in glede na to, da bodo prihodnje redne državnozborske volitve najpozneje junija 2018, čez poldrugo leto torej, je na dlani, da od te vlade ne bomo dočakali nič resnejšega, kot so bonbončki, ki so jih podelili v zadnjih tednih. Nekaj manjših sprememb je na področju davčne zakonodaje, uveden je bil spet plačani dela prost dan 2. januar, upokojencem pa so spet namenili drobtinice. Povsem drugače je z javnim sektorjem, kjer se za več kot 160 tisoč zaposlenih z letom 2007 večina stvari vrača v stare tirnice, veljavne v času pred krizo.

Slovensko posojilo Grčiji

Pred razčlembo bonbončkov Cerarjeve koalicije spomnimo še na slovensko posojilo Grčiji. Po zadnjih podatkih ministrstva za finance je Slovenija do Grčije neposredno izpostavljena prek bilateralnega posojila v višini 263,7 milijona evrov. Hkrati smo prek Evropskega finančnega stabilizacijskega sklada (EFSF) izpostavljeni še za 940,37 milijona evrov glavnice. Za toliko je namreč Slovenija neposredno jamčila pri izdaji finančne pomoči Portugalski, Irski in Grčiji. K 940,37 milijona evrov glavnice je treba prišteti še neplačane obresti, ki glavnico povečujejo na 1,49 milijarde evrov. Ob neposrednih zneskih (263,7 milijona in 940,37 milijona evrov glavnic brez obresti) je Slovenija finančno izpostavljena tudi prek delniškega kapitala v evropskem stalnem reševalnem skladu EMS. Pri slednjem je Slovenija vpisala delniški kapital v višini 2.993,2 milijona evrov oziroma 0,4247 odstotka celotnega skladovega kapitala. Od tega je vplačala 342,08 milijona evrov. Če bi bila Grčija plačilno nesposobna, bi sklad najprej uporabil zadržane dobičke iz preteklega poslovanja (ki ta čas znašajo okoli 0,7 milijarde evrov) in nato vplačani kapital, ki znaša 80,5 milijarde evrov. V slednjem je tudi že prej omenjenih 342,08 milijona evrov. Če tega ne bi bilo dovolj, bi EMS na podlagi kapitalskega ključa vpoklical dodatni kapital od držav delničark do višine vpisanega kapitala, ki znaša 624,25 milijarde evrov. Slovenija bi morala tako vplačati še razliko do 2.993,2 milijona evrov. Skupno je torej Slovenija v oba sklada (za reševanje Grčije, Portugalske in Irske) in neposredno Grčiji vplačala že 1.546,15 milijona evrov. Glede na dogovor z EMS in povečanja težav v Grčiji temu lahko sledi še plačilo 2.651,12 milijona evrov (razlika med že vplačanim kapitalom v višini 342,08 milijona evrov in vpisanim delniškim kapitalom v višini 2.993,2 milijona evrov).

Slovenija je torej neposredno izpostavljena za 1.536,15 milijona evrov (približno šestino letnega državnega proračuna), mogoč pa je poziv še za plačilo dodatnih 2.651,12 milijona evrov. Vse to velja za Slovenijo kot državo, ki sama nima dovolj denarja, njena zadolženost pa se je po letu 2008 povečala z dobrih 8 na 32 milijard evrov.

Vida Kocjan

(Celoten članek preberite v reviji Demokracija.)

nazaj na vrh