V novi reviji Demokracija preberite: Kadrovski šarcunami 2019! Kdo vse bo na novo imenovan, kdo bo ostal in kdo bo odletel!?

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Na udaru vlade pod vodstvom Marjana Šarca bodo predvsem: Dars, Telekom, Zavarovalnica Triglav, Infra, GEN, SŽ,... Foto: Demokracija Na udaru vlade pod vodstvom Marjana Šarca bodo predvsem: Dars, Telekom, Zavarovalnica Triglav, Infra, GEN, SŽ,... Foto: Demokracija

Leto 2019 bo zanimivo tudi s kadrovskega vidika, saj si nekateri iz vrst vladajočih strank obetajo kadrovske cunamije, kar naj bi pomenilo priprave za kadrovanje v letu 2020. Na udaru bodo predvsem: Dars, Telekom, Zavarovalnica Triglav, Infra, GEN, nekatera elektropodjetja in Slovenske železnice. Apetite imajo tudi po novomeški Krki.

Država ima neposredne naložbe oziroma lastniške deleže v 84 gospodarskih družbah. S tem premoženjem upravlja Slovenski državni holding (SDH), vlada pa ima vlogo skupščine za vsako od teh podjetij. Država je največja lastnica družb iz dejavnosti prometa, transporta in infrastrukture (3,36 milijarde evrov), temu sledijo področja bančništva, pošte in telekomunikacij (650 milijonov evrov), zavarovalništva (292 milijonov evrov), proizvodnega sektorja (220 milijonov evrov) in turizma (nekaj manj kot 4 milijone evrov). S pomembnim državnim premoženjem upravlja še Kapitalska družba (KAD).

Pet podjetij in dve tretjini premoženja

SDH upravlja z dobrimi 10 milijardami evrov državnega premoženja (po knjigovodski vrednosti). Ta podjetja so imela lani 987 milijonov evrov čistega dobička. Dobri dve tretjini premoženja je v lasti petih podjetij, kjer je država 100-odstotna lastnica. Njihova knjigovodska vrednost ob koncu leta 2017 je bila skoraj 6,9 milijarde evrov. Gre za naslednja podjetja: Družba za avtoceste RS (Dars), Nova Ljubljanska banka (NLB), Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energija in Abanka. 

Največji je Dars, sledijo banke in elektropodjetja

Najvišjo vrednost je imel DARS, 2,8 milijarde evrov ali 27,5 odstotka celotnega premoženja podjetij v državni lasti. Z 1,68 milijarde evrov je sledila NLB. Tretji po vrednosti premoženja je Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je imel lani 1,03 milijarde evrov ali desetino vrednosti celotnega premoženja podjetij v državni lasti. Četrta po velikosti je Gen energija, katere vrednost je bila lani nekaj manj kot 785 milijonov evrov (7,7 odstotka celotne vrednosti). Peta pa je bila Abanka, katere vrednost je bila 580 milijonov evrov (5,7 odstotka celotne vrednosti).

Kaj pravijo pravila OECD

Upravljavske pravice SDH v podjetjih z državnim lastništvom se izražajo pri imenovanju članov organov vodenja in nadzora, strateških odločitvah, pri prodaji deležev in vplivajo na razvoj družbe. V praksi te odločitve pogosto odražajo interes posameznih skupin – vladajočih, na katere vplivajo lobiji oziroma t. i. globoka država. Slovenija bi morala pri upravljanju upoštevati tudi usmeritve in načela za upravljanje podjetij, ki jih je sprejela Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ali je v resnici tako, lahko zaupamo ljudem, ki upravljajo z našim premoženjem?

Predsednica iz krogov, omreženih s SDV

Poglejmo, kako »neodvisni« so vodilni v SDH. Tega od 15. julija 2016 kot predsednica uprave vodi italijanska državljanka Lidia Glavina s stalnim prebivališčem v Trstu. V vladi Mira Cerarja so jo najprej za nekaj mesecev imenovali za članico nadzornega sveta, potem je bila začasna predsednica uprave, od 23. februarja 2017 pa ima polna pooblastila za štiri leta, do 23. februarja 2021. V javnosti odmeva podatek, da je Glavinova povezana s strukturami nekdanje tržaške finančne ustanove Safti, ki jo je »omrežila tedanja Služba državne varnosti (SDV)«, kot je nekem članku slikovito opisal ekonomist Rado Pezdir. Da so Glavinovo, katere izobrazba je še danes skrivnost, lahko postavili za predsednico uprave, so morali najprej zamenjati člane nadzornega sveta. Vsaj predsednika. Tega od 17. julija 2015 vodi Damjan Belič, prijatelj Mira Cerarja. Mandat mu poteče 17. julija 2020, to je pol leta prej kot Glavinvi. Lidia Glavina je tudi predsednica nadzornega sveta Telekoma Slovenije.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh