V reviji Demokracija: Javnomnenjsko na prvem mestu SDS! Vladi podpora pada!

Rezultati raziskave kažejo, da SDS podpira 13,7 odstotka volivcev, sledita SD (9,0  odstotka) in SMC (7,6 odstotka). Rezultati raziskave kažejo, da SDS podpira 13,7 odstotka volivcev, sledita SD (9,0 odstotka) in SMC (7,6 odstotka). Foto: Vir: Parsifal in FUDŠ

Agencija Parsifal je v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije izdelala javnomnenjsko raziskavo, ki med drugim vključuje meritev podpore političnim strankam, to pa pomeni tudi projekcijo volilnih rezultatov, če bi bile volitve v kratkem.

Na vzorcu 614 anketirancev je anketa pokazala, da je v slovenskem volilnem telesu še vedno visoka stopnja abstinence, saj kar 17,8 odstotka anketirancev ne ve, katero stranko bi volili, medtem ko 21,1 odstotka anketirancev ne bi volilo nobene stranke. To pa pomeni, da stopnja volilne abstinence znaša že več kot 40 odstotkov. Povedano drugače: skoraj polovica volivcev bi volitve ignorirala. No, pri tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili, pa je vendarle treba upoštevati, da se ta skupina volivcev odloča pragmatično in celo odide na volitve, vendar se odloča zadnji hip, po navadi pod vplivom vodilnih medijev. Po drugi strani pa je v slovenskem volilnem telesu precej razočaranih volivcev pomladne usmeritve, ki na volitve že dolgo ne hodijo več.

Devet strank v državni zbor?

Kakorkoli že, rezultati raziskave kažejo, da SDS podpira 13,7 odstotka volivcev, sledita SD (9,0 odstotka) in SMC (7,6 odstotka). Na četrtem mestu je Združena levica (5,5 odstotka), ki se kljub notranjim sporom javnomnenjsko krepi. Sledijo NSi (5,2 odstotka), SNS (4,3 odstotka), SLS (3,7 odstotka), DeSUS (3,5 odstotka), Gibanje za otroke in družine (2,4 odstotka), Nova ljudska stranka Slovenije (1,2 odstotka) in Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, po starem Zavezništvo Alenke Bratušek (1,2 odstotka). Nekoliko bolj pa postane slika pregledna, če upoštevamo samo opredeljene anketirance, saj s tem dobimo realne deleže glasov oz. število parlamentarnih sedežev. SDS bi v tem primeru dobila 24 odstotkov glasov, SD pa 15,7 odstotka. Cerarjeva SMC bi dobila 13,2, ZL 9,7, NSi 9,1, SNS 7,5 odstotka glasov, v parlament bi se uvrstile še SLS (6,5 odstotka), DeSUS (6 odstotkov) ter Gibanje za otroke in družine oz. Glas za otroke in družine (4,1 odstotka). Kanglerjeva Nova ljudska stranka Slovenije in Zavezništvo Alenke Bratušek pa bi ostala zunaj parlamenta. V raziskavo pa niso bile poimensko zajete nekatere druge stranke, denimo Pozitivna Slovenija, ki je očitno že odfrčala na smetišče zgodovine (podobno kot LDS, Zares, DL ...); prav tako v raziskavo ni zajeta morebitna nova stranka, ki naj bi jo ustanavljal neodvisni poslanec Andrej Čuš. Se pa mediji trudijo v politično »prvo ligo« spraviti nekdanjo prvo damo LDS Katarino Kresal. Zanimivo je, da bi se po teh rezultatih v državni zbor uvrstilo kar devet političnih strank, prav toliko se jih je v tedanjo skupščino uvrstilo na volitvah leta 1990. Za primerjavo: sedaj je v parlamentu šest parlamentarnih strank. Proporcionalni volilni sistem pa skuša zajeti čim večje število strank v parlamentu, ob tem pa postavlja tudi omejitve, saj mora stranka na nacionalnem nivoju zajeti vsaj štiri odstotke podpore, da se uvrsti v državni zbor.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh