V reviji Demokracija: Evropa pred izzivom stoletja! Bo EU sploh preživela?

Zbor za republiko je organiziral javno tribuno z naslovom »Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če − kako in kam?« Zbor za republiko je organiziral javno tribuno z naslovom »Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če − kako in kam?« Foto: Urban Cerjak

Ali je še kdo pričakoval, da bosta predsednik SDS Janez Janša in prvi predsednik Zbora za republiko Peter Jambrek še kdaj sedla za skupno mizo? To se je vendarle zgodilo prejšnji teden, natančneje v sredo, 12. aprila, na javni tribuni v ljubljanskem hotelu Slon.

Kaj se je dejansko dogajalo? Zbor za republiko, ki ga vodi nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati, je organiziral javno tribuno s pomenljivim in z aktualnim naslovom »Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če − kako in kam?«. Na javni tribuni so nastopili predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec Lojze Peterle (EPP), nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, pravnik Matej Avbelj, že omenjeni Peter Jambrek, akademik Janko Kos, diplomat Igor Senčar in nekdanji minister Andrej Umek. Kot je uvodoma poudaril povezovalec javne tribune Igor Senčar, je Slovenija podprla usmeritev EU in klic k EU. »Smo del EU, unija je naša domovina, zanjo smo odgovorni,« je spomnil. »Zato smo zainteresirani za njeno dobro. Kako odgovoriti na izzive, kaj je glede na politične razmere mogoče storiti? Kako upravljati s politično močjo v EU in kako jo organizirati, da bo zadostila kriterijem? Kaj je Evropa?«

Nietzschejeva Evropa?

Uvodna beseda je pripadla akademiku Janku Kosu, upokojenemu univerzitetnemu profesorju literarne zgodovine in vrhunskemu poznavalcu slovenskih duhovnih tokov. Kot je dejal, smo Slovenci preživeli razpad treh večnacionalnih držav iz različnih razlogov. Življenje v teh državah se je dogajalo iz centra, o njem je odločala najmočnejša sila teh držav. Kos je izrazil mnenje, da je Evropa središče zahodne civilizacije, ob tem pa izpostavil tudi zgodovinska razmišljanja filozofa Friedricha Nietzscheja, ki so se mu Evropejci zdeli preveč mehkužni. Nietzsche sicer velja za nekakšnega znanilca evropskega povezovanja, saj je zaradi poudarka na volji do moči poudarjal »ukinitev« narodov, vendar pa bi bila takšna vizija za Slovence nesprejemljiva. Kos je omenil tudi znano delo Samuela Huntingtona »Trk civilizacij«, pri čemer je iz kategorije zahodne civilizacije izločil Rusijo in Latinsko Ameriko. Evropska civilizacija dejansko temelji na treh temeljih: grško-rimskem antičnem izročilu, judovsko-krščanskem verskem izročilu in razsvetljenstvu. Evropska zveza mora torej vztrajati na teh temeljih.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh