V reviji Demokracija: Cerarjeva vlada si je v primeru NLB izmislila nov trik: ponujajo upravljavskega zaupnika!

  • Napisal  Vida Kocjan
Kaj si bo še izmislil Cerar? Kaj si bo še izmislil Cerar? Foto: Matic Štojs Lomovšek/Demokracija

Vlada bo Evropski komisiji poslala uradno prošnjo za spremembo zaveze glede zmanjšanja lastniškega deleža države v NLB. Predlagajo imenovanje upravljavskega zaupnika NLB. Izmislili so si nov trik s ciljem, da NLB še naprej ostane bankomat levice in njenih botrov.

Cerarjeva vlada je prejšnji teden razpravljala o zadnjem srečanju ministrice za finance Mateje Vraničar Erman z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Ob tem so v vladi sprejeli izhodišča za pripravo uradne prošnje za spremembo zaveze glede zmanjšanja lastniškega deleža države v Novi Ljubljanski banki (NLB) in ministrico pooblastili, da jo pošlje Evropski komisiji. Prošnja bo temeljila na predlogu za imenovanje upravljavskega zaupnika NLB.

Jim bo uspelo?

Cerarjeva vlada predlaga spremembo slovenske zaveze iz leta 2013, s katero se je država v zameno za odobritev državne pomoči zavezala, da bo prodala državni delež v NLB. Nato je, kot je v Sloveniji pod vodstvom levičarskih vlad pričakovano, obljubo že večkrat snedla. Zdaj pa so si zamislili alternativo prodajni zavezi, to je, da odprodajo bančnih odvisnih družb NLB nadomestijo s kompenzacijskim ukrepom, na podlagi katerega bi dobili upravljavskega zaupnika. Ta bi upravljal z lastniškim deležem države v NLB, dokler se ta delež ne bi zmanjšal na največ 25 odstotkov plus eno delnico. Predlagajo še, da Slovenija v pogajanjih z Evropsko komisijo na podlagi vložene uradne prošnje za spremembo zaveze po potrebi lahko privoli tudi v nadgradnjo omenjenega kompenzacijskega ukrepa z morebitnimi drugačnimi ali dodatnimi kompenzacijskimi ukrepi za zagotovitev dolgoročnega vzdržnega poslovanja banke in opredelitvijo odloženega roka za prodajo.

Morda čez tri leta?

Cilj je torej odložiti rok za prodajo banke. Tokrat si vlada prizadeva za triletni odlog prodaje deležev v NLB. Menda zato, ker se »zavedajo«, da bodo sledila težka pogajanja in da je še prezgodaj ​oceniti, kakšen bo končni rezultat. »Pri tem se je treba zavedati, da je od roka, ki bo dogovorjen, odvisna teža dodatnih izravnalnih ukrepov,« še lahko beremo v vladnem sklepu, karkoli že to pomeni.

Nova vladna mina

V skladu z izhodiščnim predlogom predlagajo, da bi vlada Mira Cerarja upravljavskega zaupnika imenovala najkasneje do 31. marca 2018. Iskali ga bi prek mednarodnega javnega razpisa, imenovanje pa izvedli po prejetem soglasju Evropske komisije. S tem nas in predvsem Evropsko komisijo skušajo prepričati, da bi tako preprečili vpliv države kot lastnice na dnevno poslovanje NLB. Z zaupnikom bi menda tudi odpravili tveganje za vrnitev škodljivih poslovnih praks, ki so po mnenju Evropske komisije pripeljale do potrebe po dokapitalizaciji NLB.

Pranje denarja NLB

Kaj bi počel zaupnik?

Upravljavski zaupnik bi v skladu z omenjenim predlogom v primeru NLB prevzel nekatere pristojnosti Slovenskega državnega holdinga (SDH) ter bi v imenu in za račun Republike Slovenije v skladu z dogovorjenim letnim načrtom upravljanja opravljal naloge, kot je npr. udeležba na skupščinah NLB in uresničevanje glasovalnih pravic, skrb za uresničevanje drugih pravic delničarja ali družbenika (sklic skupščine, zahteva za posebno revizijo in podobno) ter spodbujanje dobrih sistemov korporativnega upravljanja NLB.

Kakšni izgovori

Cerarjeva vlada ocenjuje, da predlog o imenovanju zaupnika »ustrezno naslavlja pomisleke Evropske komisije« glede korporativnega upravljanja banke in njenih vezi z državo. Omenjeni predlog alternativnega ukrepa menda sledi tudi cilju vlade, da ostane NLB močna regionalna banka in da se privatizacija ne izvede na način, ki zaradi vpliva problematike prenesenih deviznih vlog ne bi pomenil optimalnega vračila davkoplačevalskega denarja.

V plačilo kazni EK ni privolila

Še pred nedavnim je sicer Cerarjeva vlada poskušala Bruselj prepričati s plačilom 360 milijonov evrov kazni. To naj bi bila protiutež za neizpolnitev zaveze, kazen pa bi tako rekoč plačali slovenski davkoplačevalci. Ker v Bruslju v to niso privolili, zdaj slovensko mafijsko ozadje izumlja nove trike.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh