V novi številki Demokracije preberite: Udbovski umori še niso pozabljeni! Kdo so bili plačani morilci Udbe?

  • Napisal  Petra Janša
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
V novi številki Demokracije preberite: Udbovski umori še niso pozabljeni! Kdo so bili plačani morilci Udbe?

Rosmarie bi bila čez nekaj dni stara 56 let. Kot katoličanka bi bila najbrž poročena, imela bi otroke, mogoče že vnuke. A tega ni dočakala. Leta 1972 ji je plačani morilec prestrelil možgane. To je zgodba o hladnokrvnih morilcih Udbe in njihovih okrutnih gospodarjih v zvezi komunistov.

Tistega poletnega dne je Rosemarie mirno sanjala na zadnjem sedežu avtomobila. Udbin plačani morilec je maloprej s streloma iz pištole z dušilcem umoril očeta Stjepana in mater Tatjano. Avtomobil je zapeljal v obcestni jarek, moški je prislonil orožje še k otroški glavici in sprožil. Takrat 9-letni deklici je prestrelil možgane, bila je v trenutku mrtva. Strelec je poklical v Beograd in na sedež zvezne Udbe javil, da je naloga opravljena. Nato je izginil neznano kam.

Morilec Vinko Sindičić

Čeprav uradno ni bilo nikoli dokazano, med preiskovalci plačanih umorov, ki jih je naročila Udba, za morilca družine Ševo velja Vinko Sindičić. Bil je agent, ki je družino spoznal v Nemčiji. Ševovi so mu zaupali, da gredo na dopust v Italijo, zato jih je prosil, ali se jim lahko pridruži. Kot so kasneje povedale priče, je z njimi v mestece San Dona di Piave pri Benetkah prišel 18. avgusta 1972. Nastanili so se v penzionu Bar Ristorante Centrale. Sindičić se je naslednji dan z vlakom odpeljal v Trst, pet dni kasneje ga je družina pričakala na železniški postaji. Med vožnjo nazaj v penzion je Stjepan ustavil na tržnici, da je kupil sadje. Rosmarie je pojedla košček lubenice in utrujena zaspala. To je bilo zadnje dejanje v njenem prekratkem življenju. Med vožnjo je hladnokrvni morilec, ki je skupaj z deklico sedel na zadnjih sedežih, izvlekel orožje. Pištolo je prislonil na zatilje Stjepana in trikrat sprožil. Žena Tatjana je prijela za cev in mu skušala pištolo iztrgati z rok, a ni mogla. Sindičić je večkrat ustrelil proti njej in jo smrtno ranil. Obnemogla je povesila glavo in nemočno opazovala, kako je udbovski morilec pištolo prislonil k otroški glavici in dvakrat sprožil. Ko je izstopil iz avtomobila, je opazil, da je Tatjana še živa. Vstavil je nov nabojnik in celega spraznil v nemočno žensko telo. Nato je strahopetno pobegnil.

Zločin brez kazni

Zločin družine Ševo, ki so jo okrutni gospodarji v zvezi komunistov obsodili na smrt, je bil, da je bil Stjepan emigrant in v Nemčiji član HRB (Hrvatsko revolucionarno bratstvo). Nasprotoval je nasilju, zavzemal se je za samostojno in demokratično Hrvaško. Nasprotovanje totalitarnemu režimu v nekdanji Jugoslaviji je bil tudi sicer najpogostejši razlog, da so komunisti nad svobodoljubne ljudi v tujini poslali plačane udbovske morilce. Koliko je bilo žrtev, ne ve nihče, vprašanje je tudi, ali niso bili dosjeji umorov po razpadu Jugoslavije uničeni. Znano je, da je slovenska Udba (tedaj SDV) po zmagi Demosa na volitvah leta 1990 noč in dan vozila dokumente na uničenje tja, kjer danes domuje medijski imperij Martina Odlazka − v vevško papirnico.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

nazaj na vrh