V novi reviji Demokracija: Trideset let po zrušitvi komunizma v Evropi! Človeštvu so (bili) v sramoto! Janša: Slovenija potrebuje močno budnico! Razkrivamo, kakšne avtomobile vozi rdeča buržoazija! Intervjuja: dr. Vito Bobek in Milena Miklavčič

V novi reviji Demokracija: Trideset let po zrušitvi komunizma v Evropi! Človeštvu so (bili) v sramoto! Janša: Slovenija potrebuje močno budnico! Razkrivamo, kakšne avtomobile vozi rdeča buržoazija! Intervjuja: dr. Vito Bobek in Milena Miklavčič

Izšla je nova številka revije Demokracija, v kateri ugotavljamo, da je bilo leto 1989 v Evropi v znamenju padca številnih komunističnih diktatorjev, mnogi od njih so umrli, dva od njih pa še danes ohranjata svoj totalitarni vpliv. Predsednik SDS Janez Janša zato opozarja, da Slovenci potrebujemo močno budnico. Razkrivamo vozni park rdeče buržoazije v javni upravi in objavljamo intervjuja z ekonomistom dr. Vitom Bobkom in pisateljico Mileno Miklavčič. Pišemo o zmagi Borisa Johnsona in polomu »rdečega« Corbyna. Z Demokracijo boste vedeli več!

 

Že pred padcem berlinskega zidu, 9. novembra 1989, so se številne komunistične nomenklature v srednji in vzhodni Evropi s svojimi sramotnimi voditelji začele podirati.

Komunistični režimi vezani na Sovjetsko zvezo

Večina komunističnih režimov v Evropi je bila tako ali drugače vezana na Sovjetsko zvezo, nekateri pa so šli kasneje tudi svojo pot, kot denimo Josip Broz Tito v Jugoslaviji, Nicolae Ceauşescu v Romuniji, Enver Hoxha v Albaniji itd. Sicer pa je komunistični škorenj od leta 1945 do 1989 tlačil še Poljsko, tedanjo Češkoslovaško, Madžarsko, Bolgarijo in vse države, ki so nato nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze (v njenem evropskem delu so to Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija in baltske države: Litva, Latvija in Estonija). Seveda ne smemo pozabiti nekdanje Nemške demokratične republike, ki se je nato združila s (preostalo) Nemčijo, katere uradni sedež je bil takrat v Bonnu.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Razkrivamo: Vozni park rdeče buržoazije

V najdražjih službenih vozilih se vozijo ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalni sekretar vlade Stojan Tramte in Žarko Henigman z ministrstva za obrambo. Uporabo teh vozil plačujemo davkoplačevalci, a ne samo nakupa, ampak tudi stroške vzdrževanja, registracije in zavarovanja. Pred slabim letom dni smo že objavili seznam uporabnikov službenih vozil v javni upravi. Tokrat se je na seznamu znašlo 194 javnih uslužbencev.

Janša: Slovenija potrebuje močno budnico

V Domu kulture v Ormožu je v ponedeljek, 16. decembra, potekala slavnostna prireditev, s katero so zaznamovali dan samostojnosti in enotnosti ter hkrati 9-letnico Združenja VSO, ki se ujema tudi z obletnico slovenskega plebiscita. V uvodu je predsednik Združenja VSO Aleš Hojs pojasnil, da je bilo Združenje VSO ustanovljeno zato, ker so ključni ljudje slovenske osamosvojitve, med njimi predsednik SDS Janez Janša, želeli imeti društvo, ki bo skrbelo za ključne vrednote iz časa slovenskega osamosvajanja.

Intervjuja: dr. Vito Bobek in Milena Miklavčič

Pogovarjali smo se z izrednim profesorjem dr. Vitom Bobkom, ki je zelo dejaven pri svetovanju v gospodarstvu, v zadnjih letih predvsem na področju mednarodnega poslovanja ter lokalnega in regionalnega razvoja. Ob izidu tretjega dela trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače. Moške zgodbe smo se pogovarjali z avtorico Mileno Miklavčič, ki je pred časom posnela tudi dokumentarni film z enakim naslovom. Ranljive podrobnosti iz življenja Slovencev je tudi v tokratni knjigi predstavila z vsem spoštovanjem.

Živahno decembrsko predpraznično dogajanje

V decembrskih dneh je dogajanje po Sloveniji še posebno živahno. Ne samo večja mesta, ampak tudi manjši kraji pripravijo raznolik kulturni program z vrsto glasbenih, športnih, otroških dogodkov. V našem uredništvu smo pod drobnogled vzeli nekaj krajev, ki bi jih bilo v teh dneh vredno obiskati. Glede na to, da mraz še ni pritisnil in drsanje v naravi še ni mogoče, so ljubiteljem drsanja po številnih mestih na voljo umetna drsališča.

»Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«

V naslovu zapisane besede dr. Franceta Prešerna imamo Slovenci v današnjem času vse premalo v zavesti. Tradicionalno smo Slovenci razcepljeni na dva politična pola že vsaj sto petdeset let. In prav vedno je bila politična razcepljenost Slovencem v škodo. Če je neka družbena skupina bipolarno razcepljena in v konfliktu, pa naj gre za družino, lokalno skupnost, državo ali pa območje več narodov oziroma držav, je to vedno slabo.

Zmaga Borisa Johnsona, polom »rdečega« Corbyna

Britanski volivci so na volitvah jasno in odločno pokazali, da imajo dovolj zavlačevanja z brexitom in socialističnih nebuloz, ki so jih zagovarjali laburisti, zato so z veliko večino podprli konservativce in njihovega voditelja Borisa Johnsona. Glede na končne izide volitev so konservativci osvojili 365 od 650 sedežev v britanskem parlamentu, kar pomeni, da imajo 80 glasov večine.

Posledice migracij: geti, kriminal, tolpe, posilstva

Švedsko pretresajo spopadi med tolpami, v Italiji narašča število posilstev, ki jih zagrešijo migranti, po Nemčiji, Franciji in drugje je že več t. i. con no go. Vse to so v Evropo prinesli migranti, večinoma mladi, za boj zmožni moški, ki v trumah prihajajo na stari kontinent. Iz Švedske so v minulih tednih poročali o obstreljevanju med kriminalnimi tolpami zunaj nočnega kluba v središču mesta Norrköpinga južno od Stockholma.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

nazaj na vrh