Po skoraj spektakularnem odstopu premierja Marjana Šarca prejšnji ponedeljek se postavlja vprašanje, kdo bo naslednji premier in kdo bo sestavljal vlado. Ne glede na Šarčeve izjave, da bodo potrebne nove predčasne volitve, ni nujno, da bodo te že v kratkem.
Nekaj pa je vendarle jasno, in sicer to, da so oči javnosti sedaj uprte v SDS, ki ima v državnem zboru največ poslancev. Kot je sporočila SDS, je pripravljena takoj oditi na predčasne volitve, če pa bi se pokazala možnost, je pripravljena prevzeti tudi sestavljanje vlade. Se s tem sesipajo napovedi tistih, ki napovedujejo, da prvak SDS Janez Janša ne bo nikoli več premier, in ocene vseh tistih, ki še vedno izpostavljajo domnevno Janševo izključevalno držo?
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Kako intimna je bila opcija komunistov glede samostojnosti? Ni je bilo!
Za temo tega članka smo izbrali leto 1990, ker so bile takrat v Sloveniji prve demokratične volitve, konec leta je bil plebiscit, hkrati pa kronološko podajanje izjav kaže tudi na spremembe v stališčih vidnih politikov. Jasno pa je, da se je ljudstvo odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo.
Diskreditacije v imenu raziskovalnega novinarstva
Po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca se je odprla možnost morebitne nove vlade še v tem mandatu državnega zbora. Če bo do tega prišlo, obstaja velika verjetnost, da bo glavni koalicijski partner SDS, ki ima 26 poslancev in s tem relativno večino. Ker bi to skoraj zagotovo pomenilo, da bi predsednik SDS Janez Janša še tretjič postal premier, se je v zadnjem tednu že začel krepiti medijski pritisk. Ta bo »prav prišel« tudi v primeru, če nove vlade ne bo in da bodo predčasne volitve.
Arbitraža in zaušnica iz Luksemburga
Sodišče EU se je v primeru slovenske tožbe v zadevi arbitraže pričakovano izreklo za nepristojnega, odločitev je bila za strokovnjake pričakovana, Janez Janša pa opozarja, da je leva vlada po nepotrebnem zapravila veliko davkoplačevalskega denarja. Sodišče Evropske unije (EU), ki deluje v Luksemburgu, se je v sodbi o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški izreklo za nepristojnega. Pritožba na odločitev sodišča ni mogoča. Odločali so o tožbi, ki jo je slovenska vlada vložila v času, ko jo je vodil Miro Cerar, ki je Hrvaški očital kršenje evropske zakonodaje kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji med državama.
Farsa o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju končana
S padcem nesposobne vlade Marjana Šarca je konec tudi teženj levičarskih strank, da bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremenili v obveznega. Mesečni prispevek bi se po novem imenoval pavšal in bi bil obvezen za vse. »Nova večina« je tak nespametni predlog v DZ RS zavrnila. Pri spremembah zdravstvenega zavarovanja v povezavi z dopolnilnim zavarovanjem, kakor so to na ideoloških temeljih nameravali spremeniti v levičarskih strankah LMŠ, SD, Levici in delno SAB, je prevladal razum. Do sprememb ni prišlo, poslanci državnega zbora so jih prejšnji teden zavrnili. Z 51 glasovi proti so tako zavrnili predlog, po katerem bi zdaj prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje postalo obvezno. Za je glasovalo le 32 poslancev.
Kristjani niti v Evropi niso več varni
Ko se govori o preganjanih kristjanih, se po navadi omenjajo kraji zunaj Evrope. A očitno niti kristjani v Evropi niso več varni. S priseljevanjem muslimanov se tudi v Evropi povečuje število napadov na kristjane iz verskih motivov. Ameriški Inštitut Gatestone s sedežem v New Yorku je pred kratkim objavil šokantno poročilo o napadih na kristjane in njihove svete kraje v Evropi v lanskem letu. Kot so zapisali, so storilci v letu 2019 napadli, zažgali ali onečastili okoli tri tisoč cerkva, šol in pokopališč ali pa so kako drugače protikrščansko delovali. Sekularizirana Evropa, ki naj bi bila sinonim za versko svobodo, se tako spreminja v zverinjak, v katerem kristjane po zgledu Rimljanov mečejo levom, uradni Bruselj pa si skupaj z večjim delom evroposlancev iz Evropske ljudske stranke pred tem zatiska oči.
Intervjuja: dr. Jurij Perovšek in Peter Battyjem
Z zgodovinarjem dr. Jurijem Perovškom smo se pogovarjali o slovenski politični zgodovini, ki kaže, da smo bili Slovenci že leta 1918 politično zrel narod, saj smo tega leta dobili svojo prvo narodno vlado. Z britanskim novinarjem, pisateljem in režiserjem Petrom Battyjem pa smo se pogovarjali o njegovi knjigi »Hoodwinking Churchill«, v kateri opsuje, kako je bil britanski premier prevaran, da je med drugo svetovno vojno Velika Britanija prenesla svojo podporo z rojalističnih Mihailovićevih četnikov na komunistične Titove partizane.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
