V novi reviji Demokracija: Kakšno prihodnost želite? Odločitev je vaša!: Janez Janša: Odločal bo vsak glas! Romana Tomc: Socialisti predvsem veliko govorijo, pa bolj malo naredijo!

V novi reviji Demokracija: Kakšno prihodnost želite? Odločitev je vaša!: Janez Janša: Odločal bo vsak glas! Romana Tomc: Socialisti predvsem veliko govorijo, pa bolj malo naredijo!

V novi reviji Demokracija analiziramo, kakšno Evropo nam ponuja levica in kakšno desnica. Na eni strani kaos, na drugi stabilna, varna in razvojno naravnana Evropa! Odločitev je vaša! Odločal bo prav vsak glas, pravi predsednik SDS Janez Janša. Razkrivamo lažno evforijo vladajoče politike in globoke države v primeru kredita za drugi tir. Objavljamo intervju z evropsko poslanko Romano Tomc, ki pravi, da so za kaos na socialnem področju krivi socialisti. Z Demokracijo boste vedeli več!

 

Kakšna Evropa nas čaka v prihodnosti? Bo prihodnja Evropska unija omogočila Evropo narodov in suverenih držav ali pa bomo imeli »talilni lonec« pod taktirko globalistov? Vse je v rokah volivcev, ki v teh dneh odločajo o evropskem »biti ali ne biti«. Napačna odločitev bi lahko pomenila konec evropske civilizacije.

Evropski socialisti in evropski konservativci

Zdaj je večinoma že znano, kakšno vizijo Evrope nam predstavljajo evropski socialisti in kakšno evropski konservativci. Seveda pa je v zraku veliko vprašanj. Ni skrivnost, da ima Evropska ljudska stranka, tradicionalno najmočnejša skupina v Evropskem parlamentu, precej notranjih težav, saj se njen »zahodni« del nagiba k socialistom in ves čas svari pred razraščanjem nacionalizma. Del EPP iz »vzhodne« polovice EU pa meni, da bi se morala EPP vrniti nazaj h koreninam, kot so jih začrtali ustanovni očetje združene Evrope. Na ta način na EPP pritiskajo predvsem predstavniki tabora t. i. alt-right, ki v politiki EPP in evrosocialistov ne vidijo bistvenih razlik, vendar analitiki svarijo, da se vsaj za nekaterimi desnimi strankami skriva tudi ruski kapital.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Janša: Na evropskih volitvah bo odločal vsak glas!

Predvolilna kampanja pred evropskimi volitvami je na vrhuncu. Po javnomnenjskih anketah najbolje kaže skupni listi Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, ki ima najbolj kompetentno in prepoznavno kandidatno listo. Na drugo in tretje mesto ankete uvrščajo SD in LMŠ. Preostale politične stranke precej zaostajajo. A odločala bo volilna udeležba, odločal bo vsak glas!

Lažna evforija vladajoče politike in globoke države

Drugi železniški tir bomo plačali predvsem davkoplačevalci in gospodarstveniki. Vladajoči nas zavajajo, ko trdijo, kako uspešni so, Alenka Bratušek pa se dela, kot da so posojila podarjena in nam jih ne bo treba vrniti. Evropska investicijska banka je Sloveniji obljubila 250 milijonov evrov posojila z ročnostjo do 35 let za zgraditev drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Obrestna mera še ni določena. Banka dodatno zahteva tudi neposredno poroštvo države za posojilo.

Veliki intervju: Evropska poslanka Romana Tomc

Nedvomno lahko rečemo, da je evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc zaznamovala mandat Evropskega parlamenta na področju sociale in zaposlovanja. Čeprav so bile včasih politike bolj osredotočene na področje zunanjih zadev, gospodarstva, se danes zdi, da je sociala eno najpomembnejših področij, ki se neposredno dotika vsakega Evropejca, s tem pa tudi vseh državljanov Republike Slovenije. Tokrat smo se z evropsko poslanko pogovarjali predvsem o širšem področju sociale in zaposlovanja.

Intervjuja: Milan Starc in kardinal Raphael I. Sako

Naš tokratni sogovorec je Milan Starc, ki je trideset let svoje delovne dobe preživel na Švedskem in se v devetdesetih letih posvečal tudi prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. Na Švedskem je leta 1991 promoviral samostojno Slovenijo in lobiral za njeno mednarodno priznanje. Pogovarjali smo se tudi s kardinalom Louisom Raphaëlom I. Sakom, ki opozarja na preganjanje kristjanov na Bližnjem vzhodu. Rodil se je v mestu Zakho v iraškem Kurdistanu leta 1948. Prihaja iz kaldejske krščanske družine, ki ima korenine v verski skupnosti, ki je bila navzoča v mestu njegovega rojstva že od 5. stoletja po Kristusu.

Manjkajoče zadnje poglavje 2. svetovne vojne

Razmišljanje ob zanimivi knjigi britanskega diplomata in zgodovinarja Davida A. T. Stafforda z naslovom: Endgame 1945; The Missing Final Chapter of World War II oziroma po slovensko Finale 1945; Manjkajoče zadnje poglavje druge svetovne vojne. Večina knjig, ki obravnavajo drugo svetovno vojno, opisuje pretežno vojskovanje. Pa vendar je zanimivo in pomembno tudi vse drugo, kar se je dogajalo na osvojenem ozemlju, potem ko so se boji končali. Stafford je posvetil svoje pisanje predvsem temu drugemu, in to pretežno za obdobje od zavezniškega vdora v Nemčijo do konca leta 1946.

Zločini migrantov z Bližnjega vzhoda se nadaljujejo!

Vishofen, Nemčija. Kot po vsej državi je administracija kanclerke Merklove tja naselila migrante. Konkretneje, naselila jih je v stanovanjsko sosesko med tam živeče nemške družine. Med njimi je bila tudi gospa Tina, triinštiridesetletnica, ki je prevzela skrb za nastanjene tujce v imenu občine in postala njihova skrbnica. Njena družina, mož in dva mladoletna sinova, je bila tujcev navajena. Nekega dne je pri njihovih vhodnih vratih pozvonilo. Matere ni bilo doma, ker je z drugimi migranti šla po nakupih. Vrata je odprl enajstletni Paul. Pred vrati je stal »begunec«, eden od nastanjenih prosilcev za azil, 26-letni Abdurahman iz Eritreje.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

nazaj na vrh