V Nemčiji propadli uvodni pogovori o sestavi jamajške koalicije! Sledijo predčasne volitve?

  • Napisal  B.S.
Pogled na nemški parlament Pogled na nemški parlament Foto: pixabay.com

V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med konservativno unijo (CDU/CSU), liberalci (FDP) in Zelenimi. Propad uvodnih pogovorov nekateri že ocenjujejo kot politično krizo v največjem evropskem gospodarstvu, ki bi Nemčiji lahko prinesel predčasne parlamentarne volitve, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pogajanja o jamajški koaliciji so propadla, ko so v nedeljo ponoči liberalci nepričakovano zapustili uvodne pogovore. "Bolje je ne vladati, kot napačno vladati," je dejal vodja liberalcev Christian Lindner.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu danes dejala, da obžaluje propad uvodnih pogovorov, a hkrati je obljubila, da bo storila vse, da bo Nemčija premagala trenutno politično krizo.

"Kot kanclerka ... bom storila vse, da bo država dobro prebrodila to težavno obdobje," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Merklova, ki jo je propad pogovorov pahnil v najhujšo krizo v 12 letih, odkar je na vrhu Nemčije, se bo še danes sestala z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeierjem, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Merklova se bo dopoldne o ravnanju po propadu pogajanj pogovarjala z vodstvom svoje stranke, ločeno se bo sešlo tudi vodstvo Zelenih.

Generalna sekretarka FDP Nicola Beer je CDU/CSU in Zelenim danes očitala, da so se v pogovorih zoperstavili modernizaciji Nemčije, še posebej na področjih digitalizacije, fleksibilnega delovnega časa in izobraževanja. Nasprotovali so tudi zahtevi FDP za ukinitev solidarnostnega dodatka, je še utemeljila odstop od pogovorov v jutranji oddaji nemške televizije ZDF. Poudarila je, da se liberalci ne bojijo iti niti v opozicijo niti na predčasne volitve.

Nemški Zeleni so v odzivu dejali, da je propad uvodnih koalicijskih pogovorov velik udarec za že izpogajane kompromise glede boja proti podnebnim spremembam. Poslanka Zelenih Annalena Baerbock je ob tem kot dobro stran pogovorov izpostavila javno razpravo o možnostih odstopa od uporabe fosilnih goriv. Zagotovila je, da bodo Zeleni storili vse, da bi ta tema ostala na dnevnem redu.

Nemška Levica je po propadu uvodnih koalicijskih pogovorov že zahtevala predčasne volitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vodja Levice Katja Kipping je za časnik Berliner Zeitung dejala, da bi bile predčasne volitve ustrezna posledica propada pogovorov o veliki koaliciji. Po njenem prepričanju bodo volitve pokazale, da sistem Merklove ni sposoben večine. "Po propadu desnosredinske vlade je napočil čas za levo alternativo," je poudarila.

Po navedbah dpa je po propadu pogovorov o jamajški koaliciji možnih več scenarijev. Najverjetnejše so predčasne volitve, a tudi pot do njih je zapletena.

Predsednik države mora namreč najprej predlagati kanclerja, ki ga mora potrditi polovica vseh poslancev spodnjega doma parlamenta. Če predsednikov predlog ne dobi zadostne podpore, nastopi druga faza volitev kanclerja. Bundestag mora kanclerja izvoliti v dveh tednih z absolutno večino, pri čemer število poskusov in kandidatov ni omejeno, določen je le dvotedenski rok.

Če v tem času kancler ni potrjen, se začne tretja faza, v kateri za izvolitev zadostuje relativna večina in izbran je tisti, ki med vsemi dobi največ glasov. V tem primeru ga lahko predsednik države imenuje za kanclerja manjšinske vlade ali razpusti parlament, čemur morajo v 60 dneh slediti predčasne volitve.

Druga možnost je manjšinska vlada, ki je v Nemčiji po volitvah niso še nikoli oblikovali, med drugim tudi zato, ker je precej tvegana. Pri vsakem glasovanju v parlamentu bi namreč potrebovala tudi glasove opozicijskih strank. Če bi CDU/CSU manjšinsko vlado sestavila z FDP, bi ji do večine v parlamentu manjkalo 29 sedežev, v primeru vlade z zelenimi pa 42.

Teoretično bi bila možna še velika koalicija med CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), ki pa so po slabem izidu na volitvah 24. septembra napovedali, da bodo tokrat v opoziciji. Tudi danes je namestnik predsednika SPD Ralf Stegner za dpa ponovil, da niso pripravljeni na vstop v veliko koalicijo. "Nimamo mandata za veliko koalicijo," je dejal.

Nemški socialdemokrati za predčasne volitve in proti veliki koaliciji

Nemški socialdemokrati (SPD) so danes kljub propadu pogovorov o sestavi jamajške vladne koalicije ponovno zavrnili možnost oblikovanja velike koalicije s konservativno unijo CDU/CSU. Predsednik SPD Martin Schulz je ob tem dodal, da se ne bojijo predčasnih volitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodstvo stranke se je o tem po informacijah dpa odločilo soglasno. SPD se je sicer že po poraznem rezultatu na parlamentarnih volitvah 24. septembra odločila, da bo v novem mandatu v opoziciji.

V danes sprejetem dokumentu je stranka med drugim zapisala, da so CDU, CSU, liberalci (FDP) in Zeleni Nemčijo spravili v težko situacijo. "Pomembno nam je, da lahko državljanke in državljani ponovno ocenijo razmere. Predčasnih volitev se ne bojimo. Glede na rezultate volitev 24. septembra pa nismo na voljo za vstop v veliko koalicijo," so še zapisali.

Po propadu koalicijskih pogovorov so ostale tri možnosti, ocenjujejo nemški mediji. Predsednica CDU Angela Merkel lahko oblikuje manjšinsko vlado ali veliko koalicijo, kar je zelo malo verjetno. Merklova je namreč večkrat poudarila, da si želi oblikovati stabilno vlado, kar ni možno z manjšinsko vlado, na drugi strani pa so socialdemokrati že večkrat zanikali možnost oblikovanja velike koalicije, tudi danes. Ostane tako še tretja možnost in sicer predčasne volitve, ocenjuje nemška dnevno informativna oddaja Tagesschau.

Krščansko-socialna unija (CSU) je medtem danes izrazila dvom v morebitno manjšinsko vlado. To je danes po telefonu pojasnil predsednik stranke Horst Seehofer predsedstvu CSU, je izvedela dpa. Bavarska CSU tako ocenjuje, da so najbolj verjetne predčasne volitve. Predčasne volitve sicer zahteva tudi Levica.

Pogajanja o jamajški koaliciji so propadla, ko so v nedeljo ponoči liberalci nepričakovano zapustili uvodne pogovore. "Bolje je ne vladati, kot napačno vladati," je dejal vodja liberalcev Christian Lindner.

Merklova je v odzivu danes dejala, da obžaluje propad uvodnih pogovorov, a hkrati je obljubila, da bo storila vse, da bo Nemčija premagala trenutno politično krizo.

Steinmeier nemške stranke pozval, naj ne zapadejo v paniko

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je stranke, ki se pogajajo o oblikovanju nemške vladne koalicije, pozval, naj se ne zapletejo v panične razprave o novih volitvah. Krščanski demokrati (CDU/CSU), liberalci (FDP) in Zeleni konec tedna nadaljujejo pogajanja, rok za preliminarni dogovor o koaliciji pa so si postavili do danes zvečer.

"Nič slabega za demokracijo ni, če imajo pogajalci trdo delo na področju migracij in varovanja okolja," je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Die Welt dejal Steinmeier in predstavnike strank pozval, naj mirno nadaljujejo pogovore.

Če bodo stranke do danes zvečer dosegle dogovor, naj bi sledila formalna pogajanja, če pa jim koalicije ne bo uspelo oblikovati, se Nemčiji obetajo nove volitve, saj so socialdemokrati takoj po volitvah 24. septembra sporočili, da odhajajo v opozicijo.

Dosedanja kanclerka Angela Merkel je sicer sprva rok za preliminarni dogovor postavila do četrtka zvečer, a so nato pogajanja podaljšali.

Ena od pogajalcev Zelenih, Simone Peter, je v soboto dejala, da je bil ponekod sicer dosežen napredek, a hkrati so se na drugih področjih razlike še poglobile.

Ključno nerešeno vprašanje je vprašanje migracij, kjer so na nasprotnih bregovih Zeleni in bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), sestrska stranka krščanskih demokratov kanclerke Merklove.

CSU, ki je na volitvah izgubila precej podpore, prihodnje leto pa jo čakajo lokalne volitve na Bavarskem, želi omejiti število migrantov na 200.000 na leto, medtem ko Zeleni vztrajajo, da je treba migrantom, ki so že v Nemčiji, omogočiti, da se jim pridružijo njihovi družinski člani.

Zeleni nasprotujejo tudi temu, da bi Alžirijo, Maroko in Tunizijo razglasili za varne države, kar pomeni, da njihovi državljani v Nemčiji ne bi mogli več zaprositi za azil.

Velike razlike so tudi glede okolja, kjer Zeleni vztrajajo pri postopni ukinitvi uporabe premoga in avtomobilov na notranje izgorevanje, medtem ko konservativci in liberalci izpostavljajo zaščito nemške industrije in delovnih mest.

Vse stranke sicer sprejemajo dane zaveze Nemčije glede okolja, a se ne strinjajo o tem, kako jih doseči.

Razlike med strankami so tudi glede reforme EU. Vse so sicer proevropske in se strinjajo, da je unijo treba reformirati, kamen spotike pa so morebitni stroški. Zeleni so naklonjeni predlogu francoskega predsednika Emmanuela Macrona o skupnem proračunu območja evra in finančnem ministru, CDU je glede tega skeptična, liberalci pa predlogu nasprotujejo.

FDP je proti vsakršnim ukrepom, ki bi pomenili, da gre nemški denar državam, ki so v težavah, oziroma združevanju dolgov.

Glede Turčije, s katero je Nemčija v sporu glede državljanskih pravic, so prav tako razlike. Konservativci so za končanje pogajanj o vstopu države v EU, medtem ko Zeleni pravijo, da je treba vrata pustiti odprta za čas, ko bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan zapustil položaj.

Zeleni bodo imeli prihodnji konec tedna kongres, na katerem bodo potrjevali morebiten koalicijski dogovor, in pogajalci se zavedajo, da bodo člani stranke dogovor, ki po njihovi oceni ne bo dovolj dober zanje, zavrnili.

"Še celo goro stvari imamo pred sabo," je v soboto dejal tudi vodja CSU Horst Seehofer.

Analitiki: Propad koalicijskih pogajanj še ne bo oslabil nemškega gospodarstva

Močno nemško gospodarstvo bo propad pogovorov o oblikovanju t.i. jamajške koalicije v Nemčiji najverjetneje prestalo brez večjih pretresov, menijo analitiki. Opozarjajo pa, da bi dolgotrajnejša politična kriza lahko zamaknila izvedbo nujno potrebnih reform, kar bi ogrozilo prihodnjo rast, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Propad pogajanj po besedah vodje gospodarskega think tanka DIW Marcela Fratzscherja glede na razlike v stališčih ni presenečenje, kljub temu pa pomeni razočaranje za nemško gospodarstvo.

Kot je opozoril predsednik zveze nemških zbornic industrije in trgovine Eric Schweitzer, to med drugim prinaša nevarnost, da bi se delo na najpomembnejših področjih za Nemčijo zamaknilo za nedoločen čas.

Na to je opozoril tudi ekonomist pri banki ING Diba Carsten Brzeski, ki pa je ob tem spomnil na primer Belgije in Nizozemske, kjer daljše obdobje brezvladja gospodarstvu ni škodovalo. "Nemška politika kljub temu ne bi smela izgubljati preveč časa, če ne želi ogroziti prihodnosti gospodarstva," je dejal.

Borzni trgi so novico sprejeli umirjeno. Na borzi v Frankfurtu je bil osrednji indeks DAX malo po 14. uri 0,06 odstotka nad izhodiščno ravnjo, evro pa je v tem času v primerjavi z dolarjem izgubil 0,09 odstotka.

Na propad pogovorov o oblikovanju t.i. jamajške koalicije v Nemčiji se je danes z zaskrbljenostjo odzvalo več evropskih držav. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da politična kriza v Nemčiji ni v interesu Francije, nizozemski zunanji minister Halbe Zijstra pa je dejal, da je to slaba novica za Evropo.

Propad uvodnih pogovorov nekateri že ocenjujejo kot politično krizo v največjem evropskem gospodarstvu, ki bi Nemčiji lahko prinesla predčasne parlamentarne volitve. Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu danes dejala, da obžaluje propad uvodnih pogovorov, a obenem obljubila, da bo storila vse, da bo Nemčija premagala trenutno politično krizo.

Nemški BDP se je v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim povečal za 0,8 odstotka, je pokazala minuli teden objavljena in za vpliv sezone prilagojena prva ocena nemškega zveznega statističnega urada Destatis. Močno tuje povpraševanje je namreč še naprej krepilo nemški izvoz.

B. S.

nazaj na vrh