V Evropi Rome pobijali Nemci, v Sloveniji pa partizani – njihovi potomci pa so se hinavsko udeležili obletnice genocida, ne da bi se opravičili in se zavzeli za njihov dostojen pokop!

  • Napisal  Igor Podbrežnik, Časnik
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Vnuk Edvarda Kardelja Igor Šoltes se nikoli ni zavzel za dostojen pokop izvensodno pobitih Romov, ki so jih pobili partizani. Vnuk Edvarda Kardelja Igor Šoltes se nikoli ni zavzel za dostojen pokop izvensodno pobitih Romov, ki so jih pobili partizani.

Ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na porrajmos, romski holokavst, se spominjamo dogodkov v noči na 3. avgust 1944. Te noči so nacisti v uničevalnem taborišču Auschwitz, v tako imenovani ciganski noči (Zigeunernacht), zverinsko umorili več kot 3.000 Romov in Sintov. Gre za največjo usmrtitev Romov naenkrat. Vsa Evropa je v nedeljo, 2. avgusta 2015, prvič praznovala ta žalostni spomin. V številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji, se zdaj vsako leto spominjamo žrtev porrajmosa, genocida nad Romi med drugo svetovno vojno.

Letošnja osrednja spominska slovesnost ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni je bila v četrtek, 1. avgusta, v Murski Soboti. Tam je v hotelu Zvezda potekal tudi simpozij. Letošnja tema je bila “Genocid v drugi svetovni vojni in posledice genocida, ki so prisotne v različnih oblikah na območju nekaterih držav Evrope”.

Na simpoziju so svoje poglede predstavili: Jožek Horvat Muc, predsednik Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije, prof. dr. Dragoljub Acković, generalni sekretar Evropske romske zveze, doc. dr. Vera Klopčič iz Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, dr. Igor Šoltes, bivši evropski poslanec, in mag. Orhan Galjus, podpredsednik Evropske romske zveze. Kot slavnostna govornica pa je spregovorila Lidija Divjak Mirnik, poslanka državnega zbora, izvoljena na listi Šarčeve LMŠ.

V Murski Soboti prezrli Rome, žrtve slovenskih partizanov
Že vrsto let v slovenskem prostoru potekajo prizadevanja, da bi celovito osvetlili usodo Romov in Sintov med drugo svetovno vojno, še posebej na naših tleh, in jo umestili v zgodovinski okvir preganjanja Romov in Sintov ter odprli razpravo o pomembnosti spominjanja in izobraževanja o porrajmosu, tj. nacističnem genocidu nad Romi in Sinti. Ravno ta vprašanja so bila decembra 2014 tudi poudarek posvetovanja, ki je potekalo celo pod pokroviteljstvom takratnega mariborskega župana.

Po raziskavah zgodovinarjev, ki se ukvarjajo z genocidom nad Romi, je bilo med drugo svetovno vojno v Evropi pobitih okrog pol milijona Romov in Sintov. Podbersič meni, da nekateri “raziskovalci to številko sicer močno povečujejo”. “Romi so bili, tako kot Judje, žrtev genocida, ki so ga izvajali nacisti in ga strokovno imenujemo porrajmos. Heinrich Himmler je namreč sredi novembra 1943 tudi uradno izenačil položaj Romov z žalostno usodo evropskih Judov. Pred drugo svetovno vojno je v tedanji Dravski banovini živelo dobrih tisoč Romov in okrog sto Sintov na Gorenjskem. Med vojno jih je več kot devetdeset umoril nemški okupator.”

Če malo osvetlimo, kdo vse se je udeležil današnje slovesnosti v Murski Soboti; med vidnimi gosti sta bila Kardeljev vnuk dr. Šoltes in Šarčeva poslanka Lidija Divjak Mirnik. Morda nam je lahko zato bolj razumljivo, da med današnjimi novicami o tem spominskem dogodku ne zasledimo omembe medvojnih zločinov, ki so jih nad Romi izvedli slovenski komunistični partizani.

Partizani preventivno pobijali Rome
Naj zgolj spomnimo na tiskovno konferenco predsednika Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jožeta Dežmana, ki je bila novembra 2017. Na njej je skupaj s sodelavci predstavil izsledke izkopa posmrtnih ostankov iz grobišča na Igu pri Ljubljani, na tako imenovanem Benkovem travniku. Skupno so bili odkriti posmrtni ostanki 53 oseb, vštevši nerojenega otroka. Dr. Dežman je povedal, da naj bi jih partizani “preventivno pobili, da jih ne bi izdajali Italijanom”.

Šarčeva poslanka Lidija Divjak Mirnik se iškega primera pomora Romov ni dotaknila. V svojem govoru je zgolj poudarila, da sta romska kultura in zgodovina pomemben del slovenskega prostora. Opozorila je tudi, da je med Romi v Sloveniji še vedno veliko revščine in socialne izključenosti. Gospa poslanka rezultatov dela Dežmanove komisije najbrž res ne pozna, gotovo pa ve, da ljubljanski župan Zoran Janković ne dovoli pokopa posmrtnih ostankov Romov iz Iške vasi na ljubljanskih Žalah.

Partizani pobili več kot polovico vseh Romov v Ljubljanski pokrajini
Sicer pa je bilo v Sloveniji med drugo svetovno vojno več množičnih pobojev Romov. Poznavalci ocenjujejo, da so partizani pobili okoli 150 Romov. Kot je zapisal Podbersič, se je pri partizanskih umorih Romov na Slovenskem zlasti “izkazal” Dušan Pirjevec (1921–1977), s partizanskim imenom Ahac, ki je med drugo svetovno vojno opravljal pomembne politične funkcije v partizanih na Dolenjskem in Primorskem, po vojni pa je postal priznani literarni zgodovinar in univerzitetni profesor v Ljubljani.

Tako kot Dežman tudi Podbersič umore Romov med revolucijo pripisuje tradicionalnemu nezaupanju do njih med velikim delom slovenskega prebivalstva in obtožbam, da vohunijo v korist italijanskih okupatorjev. K temu mnenju je precej prispevalo romsko nomadsko življenje.

Podbersič je jasen: “Romske poboje, ki so jih zakrivili pripadniki partizanskega gibanja, moramo prišteti med vojne zločine nad Romi. Resda ni šlo za genocid, saj slovenske partizanske oblasti niso nikoli ukazale njihovega načrtnega ubijanja. Ampak, ali to spremeni dejstvo, da so več kot polovico vsega romskega prebivalstva v t. i. Ljubljanski pokrajini med drugo svetovno vojno pobili pripadniki partizanskega gibanja?”

Veliko dela čaka Odbor za izkop in pokop umorjenih Romov …
V Črnomlju je bil v petek, 31. julija 2015, ustanovljen Odbor za izkop in pokop umorjenih Romov med drugo svetovno vojno za celotno področje Slovenije. Pravna osnova za delovanje odbora je zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter resolucija Evropskega parlamenta, sprejeta 15. aprila 2015, ki so jo poimenovali evropski dan spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno.

Franci Koncilija je jasen: “Dejstvo je, da so v Evropi Rome pobijali Nemci, v Sloveniji pa partizani …”

To izjemno trdo misel je podkrepil s spomini partizana Radka Poliča, ki je v svoji knjigi Belokranjski odredzapisal: “Med drugo svetovno vojno se je na račun vrtoglavega in zmagovalnega partizanskega razpoloženja zgodil nesmiseln in krut obračun z Romi iz Kanižarice.”

Zdaj je resnica prišla med ljudi. Partizani iz črnomaljske čete so v nedeljo, 19. julija 1942, zgodaj zjutraj obkolili romsko naselje v Kanižarici pri Črnomlju. Okoli 60 otrok, žensk in moških so preko Jerneje vasi odgnali na Mavrlen. Tam so jih zaprli v opustošene kočevarske hiše, romsko naselje v Kanižarici pa so partizani zažgali. Čez nekaj dni so jih na še neodkriti lokaciji pri Zagradcu pobili v bližnjih vrtačah …

Glede na sedaj znano in številne ovire, na katere je odbor naletel, bo še kar trajalo, da bodo njihovi cilji uresničeni.

Igor Podbrežnik, Časnik

nazaj na vrh