V Bruslju o pranju milijarde evrov iranskega denarja prek NLB; Logar razkrival, Mekina pa branil pralce denarja!

  • Napisal  Vida Kocjan
Sumljivo poslovanje NLB in tudi to, kako pristojni kljub opozorilom niso ukrepali, je v EP danes pojasnil Anže Logar.  Sumljivo poslovanje NLB in tudi to, kako pristojni kljub opozorilom niso ukrepali, je v EP danes pojasnil Anže Logar. Foto: Nova24 TV

Odbor Evropskega parlamenta za preiskovanje pranja denarja PANA je danes opravil javno zaslišanje na temo pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB), bolj znano kot pranje milijarde evrov sumljivega iranskega izvora v letih 2009 in 2010, ko je bil Iran pod velikimi mednarodnimi sankcijami. Slovenija je namreč del evroobmočja in kot takšna tudi podvržena strožjim očem te evropske skupnosti.

Danes je bilo sicer tudi zadnje zasedanje preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta, ki po izbruhu afere Panamski dokumenti preiskuje pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje. Edina polnopravna članica Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo iz Slovenije, je evropska poslanka Romana Tomc.

 Zaslišana dr. Anže Logar in Borut Mekina

Pred odborom sta bila zaslišana dr. Anže Logar, predsednik slovenske parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema, in Borut Mekina, novinar Mladine. Zaslišanje slednjega je predlagala poslanska skupina S&D, katere članica je slovenska stranka Socialni demokrati (SD). Tanja Fajon, evropska poslanka iz vrst SD, je sicer nadomestna članica odbora, danes je v Bruslju ni bilo, s Slonokoščene obale pa je poslala sporočilo, da »gre za zadevo, ki jo morajo rešiti nacionalni organi«. Poleg Romane Tomc so se današnje seje odbora udeležili še trije evropski poslanci iz Slovenije: dr. Milan Zver, Patricija Šulin in Franc Bogovič, ostalih pa ni bilo blizu.

Logar stvari predstavil takšne, kot so

Očitno je bilo danes v Bruslju zelo vroče, zaslišanje je bilo namreč deležno velikega zanimanja in številne udeležbe tako evropskih poslancev iz drugih držav, kot tudi predstavnikov – slovenskih – medijev. Anže Logar pa je uvodoma dejal, da je namen predstavitve tega slovenskega primera v Bruslju »dvigniti kakšno brv«. Pojasnil je sumljivo poslovanje NLB in tudi to, kako pristojni kljub opozorilom niso ukrepali. Razkril je tudi imena odgovornih za sum pranja umazanega iranskega denarja prek NLB.

Mekina v vlogi zagovornika pralcev denarja

Mekina pa se je postavil v vlogo zagovornika NLB in vladajoče opcije. Najprej je opisoval širši mednarodni kontekst različnih odnosov Evropske unije in ZDA glede sankcij do Irana ter razsežnost pranja denarja v Evropi. Ocenil je tudi, da pranje milijarde evrov sumljivega iranskega denarja v Sloveniji ne predstavlja večjega davčnega problema, v nadaljevanju pa zagovarjal NLB, kot bi bil njihov predstavnik in ne raziskovalni novinar. No, vsaj tako so ga predstavili, vse dokler ni Romana Tomc spomnila, da Mekina prihaja iz medija, katerega lastništvo je povezano s poslovanjem v davčnih oazah. Pri tem je dodala, da se eden od odgovorov, zakaj so v Sloveniji nizke plače in pokojnine ter zakaj morajo v zdravstvu čakati na operacijo dve leti, skriva tudi v NLB.

Zakaj slovenski organi niso ukrepali?

Člane odbora pa je med drugim zanimalo, zakaj slovenska policija in pravosodje nista ukrepala. Logar je na prvo vprašanje odgovoril, da odgovornih za ukrepanje bodisi ni več med nami, pri čemer je navedel primer policista, ki je padel z lestve in se ubil, bodisi so dobili še višje položaje v strukturi, ki naj to preiskuje, kar je verjetno razlog, da se ni ukrepalo. Tomčeva pa je poudarila, da je NLB največja državna banka, ki je dobila državno pomoč ob soglasju Evropske komisije v zameno za zavezo o prodaji, ki se ji vlada zdaj izogiba, ter da so na preizkusu slovenska pravna država in njene institucije, ki so bile doslej povsem neučinkovite. Mekina pa je skušal vse skupaj izvesti v stanje Slovenije »pred volitvami«, čeprav je do teh še dolgo.

Izid in pričakovanja za naprej

Pričakovanja glede razprave niso bila velika, Anže Logar je po zaslišanju povedal, da je za Slovenijo velik udarec, da se nismo bili sposobni rešiti sami in se je stvar morala znajti tudi v Bruslju. Na vprašanje, kaj pričakuje od evropskih institucij, pa je odgovoril, da predvsem pričakuje od slovenskih institucij, da bodo opravile svojo nalogo, evropske institucije pa so pomembne, ker dajo »zvočnik in glas« takšnim pomembnim temam. Romana Tomc pa je dejala, da pričakuje, da bodo odgovorni zdaj, ko zadevo pozna cela Evropa, preprosto morali odgovarjati. Dodala je, da odbor PANA nima konkretnih pristojnosti, saj ni niti policija niti tožilstvo, tako da je žogica na strani slovenskih državnih preiskovalnih organov.

Odbor PANA je bil ustanovljen sredi lanskega leta, po izbruhu afere s panamskimi dokumenti. Od tu tudi njegovo ime PANA. Z današnjim dnem je zaključil mandat in bo pripravil poročilo s priporočili za ukrepanje v boju proti davčnim utajam in pranju denarja.

Za konec še spomnimo

Pranje denarja iranskega izvora prek NLB na različne račune v tujini je potekalo skoraj dve leti, v letih 2009 in 2010. Zaposleni so sicer ugotavljali, da gre za sumljive transakcije, a vse institucije, ki bi morale odreagirati, začenši z NLB, Banko Slovenije, NPU, s KPK in policijo, so ostale brez besed. Še vedno se ne ve, ali bo kdo kadarkoli odgovarjal za to, kar se je dogajalo v NLB. Prav tako se ne ve niti to, kdo so odgovorni, ki so bili takrat na položajih in kje so ti ljudje danes. Bila so tudi pričanja, da se je banka odpovedala provizijam za te posle, zato evropska poslanka Romana Tomc pravi: »Banka in posredno davkoplačevalci od teh poslov niso imeli nič, zato se sprašujemo, kdo pa je od tega nekaj imel?«

Pahor je vedel in je molčal

Spomnimo še, da ob predaji poslov med vlado Boruta Pahorja in vlado Janeza Janše leta 2012 slednja niti z besedo ni bila seznanjena z dejstvom, da je bil Pahor kakorkoli obveščen o dogajanju v NLB, čeprav obstajajo dokazi, da so bila obvestila Sove poslana v Pahorjev kabinet. Dokler tega kriminala ni po naključju odkrila preiskovalna komisija dr. Anžeta Logarja, se o tem v javnosti ni vedelo nič, ker so vsi akterji, ki so tu sodelovali, čudežno pozabili ali pa so bili zavestno tiho.

nazaj na vrh